Zmagovalna fotografija opozarja na vpliv človeštva na naravo. / Foto: Mimi Antolović

Nika Veger velja za eno najbolj trajnostno naravnanih slovenskih vplivnic. / Foto: Mimi Antolović

Vsako dejanje ima vpliv

S fotografijo ogromnega odtisa stopala iz več kot štiristo naplavljenih čevljev, ki so jih pobrali med družinskim dopustom na jadranskem otočku, je modna poznavalka Nika Veger, po rodu iz Kranja, postala zmagovalka fotografskega natečaja Evropskega podnebnega pakta.

Na fotografski natečaj Evropskega podnebnega pakta na temo podnebnih ukrepov, ki jih posamezniki izvajajo doma, v skupnostih in mestih, se je odzvalo več kot tristo tekmovalcev iz različnih držav, žirija pa je na koncu izbrala deset zmagovalcev. V kategoriji podnebnih ukrepov v skupnosti je prvo mesto dodelila Niki Veger, modni blogerki, ki velja za eno najbolj trajnostno naravnanih slovenskih vplivnic. Kranjčanka, ki s partnerjem, voditeljem Petrom Polesom in hčerkama živi v Ljubljani, je zmagovalno fotografijo posnela predlani med čistilno akcijo na družinskem dopustu na rajskem otočku na Jadranu. Za nagrado se bo udeležila letnega dogodka podnebnega pakta v Bruslju.

Lahko opišete čistilno akcijo, pri kateri ste posneli zmagovalno fotografijo?

Na oddaljenem otočku v Jadranskem morju smo odkrili plažo, prekrito z odpadki. Naš dopust se je tako spremenil v misijo za okolje. Vsak dan smo čistili obalo, zbrali pa smo več kot 15 velikih vreč smeti in več kot 400 čevljev. Te smo razporedili v ogromen odtis stopala, da smo poudarili vpliv človeštva na naravo. Fotografijo odtisa smo delili z družino, prijatelji in na spletu ter tako povečali ozaveščenost o tem, da so vsa morja onesnažena s plastiko. Takih otočkov z divjimi plažami, ki so neposeljeni in redko obiskani, zato pa preplavljeni z naplavljenimi smetmi, je veliko. S fotografijo smo želeli navdihniti druge, da razmislijo o svojih potrošniških navadah in o tem, kako zaščititi naravo. Zelo me navdušuje ta tematika, saj dokazuje, da lahko tudi majhne akcije privedejo do pomembnih sprememb. To spodbuja ne le mojo družino, temveč tudi druge, da se nam pridružijo in prispevajo k varovanju narave. Tako je odtis vpliva postal odtis spremembe.

Na spletu ste ob nagrajeni fotografiji opozorili, da je plastika, ki konča v naravi, odgovornost potrošnikov, ki kupujemo izdelke v takšni embalaži. Tega se verjetno premalo zavedamo?

Res je. Prvi odziv sledilcev je običajno: 'Pa kdo je te smeti odvrgel na plažo?!' In to kaže na to, da se ne zavedamo, da naše smeti, ko jih odvržemo v zabojnik, ne izginejo. V veliki meri se niti ne reciklirajo. Kaj hitro lahko kot prodani odpad končajo nekje, kjer je upravljanje odpadkov še slabše in končajo v rekah, morju, z vetrom z juga pa spet na naši obali. Dokler toliko plastične embalaže proizvajamo, kupujemo in mečemo stran, težava ne bo rešena. Zato je to odgovornost nas vseh.

So družinske čistilne akcije stalnica vaših dopustov?

Niti ne gre za čistilno akcijo v klasičnem smislu, preprosto se nam zdi samoumevno, da skrbimo za čisto naravo. Ali je to na sprehodu na barju, v gozdu ali na dopustu, ni pomembno. Če lahko pripomoremo k čistejšemu okolju, v katerem se bomo potem bolje počutili tudi sami in brezskrbno uživali v njegovih lepotah, bomo to seveda naredili. S čiščenjem, opozarjanjem pristojnih, predvsem pa z našim skrbnejšim odnosom do narave vsak dan.

Niste »klasična« modna blogerka, zagovarjate koncept trajnostne mode, na blogu imate tudi vsebinski sklop na temo ekologije …

Vsaka industrija ima svoj vpliv na okolje, modna je glede tega še posebej intenzivna. In hkrati izpostavljena. Če podatke študij okoljskih strokovnjakov združiš s statistiko modne industrije; koliko oblačil proizvaja, na kakšen škodljiv način in kako naraščata prodaja tekstila pa tudi metanje v odpad, potem se zdi bizarno, da sploh še kdo sodeluje v tem cirkusu; kupovanju novih in novih oblačil ali njihovem promoviranju in proizvodnji.

Katere okoljsko naravnane ukrepe izvajate v vsakdanjem življenju?

Doma skušamo postopoma zniževati svoj okoljski odtis. Ne počnemo ničesar, česar ne bi zmogel vsak. Skušamo kupovati čim manj novih reči. Če nekaj res potrebujemo, poskusimo izbrati okolju prijaznejšo ponudbo. Skrbimo, da stvari uporabljamo čim dlje, in šele ko jih res ne potrebujemo ali niso popravljive, poiščemo nove lastnike ali možnost ponovne uporabe. Veliko kupujemo oblačila iz druge roke, ločujemo odpadke, izogibamo se nakupu pijač, živil, čistil v plastični embalaži, veliko kolesarimo ali uporabljamo javni prevoz.

Kaj bi odgovorili nekomu, ki razmišlja, da posameznikova dejanja nimajo smisla, ker ne bodo rešila sveta?

Izgovori so opravičila za nadaljevanje naših navad oz. razvad. Vsako naše dejanje ima vpliv, pozitiven ali negativen. Torej je samo naša izbira, h kateremu bomo doprinesli. In nič nas ne ovira, da tega vpliva ne povečamo, če se nam zdi premajhen za spremembe. Lahko vplivamo na svojo okolico doma, v službi, skupnosti, lahko pa smo še bolj aktivni in preko iniciativ, organizacij ali pobud vplivamo tudi na politiko.