Ker se poleg vse večjega števila lastniških e-skirojev širijo tudi možnosti njihove izposoje, Agencija za varnost prometa vse uporabnike poziva k odgovorni vožnji. / Foto: Aleš Osvald, STA
Vse več nesreč in poškodb med vožnjo z e-skiroji
Mikromobilnost postaja vse pomembnejši del prometa, zlasti v mestih. Med najbolj razširjenimi prevoznimi sredstvi so električni skiroji, kar prinaša nove izzive za varnost, zakonodajo in sobivanje v prometu. Od ponedeljka, 19. maja, do nedelje, 25. maja, bo potekala preventivna akcija Mikromobilnost, policija bo v tem času izvajala poostren nadzor.
Ljubljana – Električni skiroji so dostopni širokemu krogu uporabnikov, predvsem mlajši populaciji, ki jih uporablja brez predhodnega usposabljanja, opozarjajo na Agenciji za varnost prometa. Od leta 2021 so e-skiroji zakonsko opredeljeni kot lahka motorna vozila s hitrostjo do 25 kilometrov na uro. V letu 2024 so na agenciji zabeležili 268 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki e-skirojev, kar je 12 odstotkov več kot leto prej. Čeprav v zadnjih dveh letih ni bilo smrtnih žrtev, pa je število huje telesno poškodovanih naraslo za kar 29 odstotkov – s 30 v letu 2023 na 42 v letu 2024. Do 12. maja letos beležijo 50 prometnih nesreč, v katerih se je huje poškodovalo 9 voznikov e-skirojev, 35 pa lažje. »Več kot polovica voznikov v nesrečah ni uporabljala zaščitne čelade, čeprav vemo, da je prav zaščita glave pri padcu ključna,« so poudarili na agenciji, kjer svarijo, da e-skiro ni namenjen igri, vožnji po pločniku ali prevažanju drugih oseb in predmetov.
Saša Jevšnik Kafol, namestnica direktorice Agencije za varnost prometa, je na nedavni novinarski konferenci poudarila, da imajo e-skiroji nizko stabilnost in majhna kolesa – brez čelade, znanja in izkušenj uporabnikov pa so poškodbe pogosto hude. »Ugotavljamo tudi, da prodajalci e-skirojev javno ponujajo 'odklepanje' teh vozil, kar pomeni, da e-skiroji dosegajo tudi bistveno višje hitrosti. Posledično so poškodbe ob nesrečah tudi veliko hujše, primerljive z motorističnimi.«
Na agenciji si z nacionalno preventivno akcijo Mikromobilnost, z novimi izobraževalnimi programi za devetošolce in z aktivnim sodelovanjem pri pripravi zakonodaje prizadevajo za večjo ozaveščenost uporabnikov in boljšo ureditev tega področja. Predloge za spremembo zakonodaje so vključili tudi v Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa do leta 2030. Med ključnimi predlogi so obvezna uporaba zaščitne čelade za vse uporabnike e-skirojev, uvedba osnovnega usposabljanja po vzoru kolesarskega izpita, dvig minimalne starosti za vožnjo na vsaj 15 let – po priporočilu Evropskega sveta za varnost v prometu celo na 16. Predlagajo tudi uvedbo obveznega zavarovanja odgovornosti, vzpostavitev evidence e-skirojev in možnost odvzema tehnično neustreznih vozil ter povečanje pristojnosti policije, redarstva in inšpekcijskih služb pri nadzoru e-skirojev.
Policija je lani zabeležila 929 kršitev cestnoprometnih predpisov pri voznikih e-skirojev, letos do 8. maja pa že 207. Med najpogostejšimi so vožnja v napačni smeri, vožnja brez čelade ter vožnja pod vplivom alkohola. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, je povedal, da e-skiroji pogosto presegajo dovoljene hitrosti. Policija zato uporablja posebne naprave za merjenje hitrosti, saj teh vozil ni mogoče preveriti na tehničnem pregledu.
Policisti bodo v obdobju nacionalne akcije svojo nadzorno dejavnost usmerili prav v ta ravnanja udeležencev cestnega prometa, torej v preveliko hitrost in prej naštete kršitve. Namen nadzora je zmanjšati število in posledice prometnih nesreč ter hkrati izboljšati varnost cestnega prometa. »Naši preventivni nasveti so usmerjeni predvsem v opozarjanje udeležencev cestnega prometa, naj uporabljajo čelado, naj poskrbijo za svojo vidnost, tehnično brezhibnost prevoznega sredstva in upoštevajo cestnoprometne predpise. Obenem se morajo zavedati, da si cesto delijo z drugimi udeleženci cestnega prometa, ki jih pogosto ne opazijo, zato morajo biti pozorni tudi nanje,« je še povedal Kapun.
Po navedbah Uroša Tominca, vodje Urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana, so v letu 2024 obravnavali 596 poškodovanih uporabnikov skirojev, v letu 2023 pa 661. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so zabeležili že 125 padcev z e-skirojem oziroma navadnim skirojem. Največ poškodb se zgodi med junijem in septembrom, predvsem gre za poškodbe glave, zapestij in prsnega koša. Tominc je dodal, da gre predvsem za resne poškodbe mišično-skeletnega sistema, podobne poškodbam, ki jih beležijo pri kolesarjih in motoristih ter jih ni mogoče primerjati s poškodbami na navadnih skirojih.
Aprila so po besedah Dominika Treberja, inšpektorja svetnika s Tržnega inšpektorata RS, začeli izvajati nadzore električnih koles in skirojev ter nadzor nad oglaševanjem možnosti »odklepanja« povečanja hitrosti e-skirojev. Kot je povedal, se t. i. odklepanje skirojev nanaša na tehnični postopek, s katerim se odstrani ali zaobide tovarniška nastavljena omejitev največje hitrosti električnega skiroja, kar pa trenutno ni izrecno prepovedano v slovenski zakonodaji. »Pri nadzoru električnih skirojev in električnih koles smo odkrili veliko število neskladnih proizvodov na trgu Republike Slovenije,« je razkril. Kot nadzorni organ so predlagali tudi zakonodajne spremembe, in sicer prepoved ali strožjo regulacijo »odklepanja« električnih skirojev ter obvezno nošenje homologirane motoristične čelade za vse uporabnike električnih skirojev.
