Vzpostavili zmogljiv sistem za gašenje požarov iz zraka

Zg. Brnik – Julija 2022 je Slovenijo pretresel največji požar v zgodovini samostojnosti – obsežen gozdni požar na Krasu, ki je razkril pomanjkljivosti v opremljenosti sistema zaščite in reševanja, predvsem na področju zračne podpore. Prav ta izkušnja je spodbudila ambiciozen projekt vzpostavitve lastnih zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka. Na podlagi sklepa vlade in ob podpori sredstev evropske kohezijske politike 2021–2027 je bil tako v rekordno kratkem času vzpostavljen sistem zračne gasilske podpore. Ministrstvo za obrambo in Uprava za zaščito in reševanje sta aprila 2023 podpisala pogodbo za nakup štirih specializiranih letal air tractor fire boss, ki so v Slovenijo prispela v dveh fazah – dve že istega leta, preostali dve v lanskem letu. Hkrati je bila ustanovljena posebna enota za gašenje iz zraka, ki deluje v sklopu uprave.

Generalni direktor uprave Leon Behin je ob zaključku projekta izrazil zadovoljstvo, da so ga skupaj z več ministrstvi in drugimi partnerji izpeljali v tako kratkem času. Pojasnil je, da je bil projekt vreden dobrih 23 milijonov evrov, pri čemer je Evropska unija prispevala 85 odstotkov, nacionalni proračun pa 15 odstotkov. »Letala so naloge gašenja opravljala že lani, ko so posredovala na 19 intervencijah. Tudi letos so že opravila prvo akcijo. Skupno so do zdaj nabrala več kot tisoč ur letenja in med gašenjem odvrgla več kot osemsto tisoč litrov vode,« je nanizal Behin.

Štirje samostojni piloti

Slovenska enota za gašenje požarov iz zraka še vedno deluje ob podpori tujih pilotov, ki kot inštruktorji sodelujejo tudi pri usposabljanju slovenskega kadra. Do zdaj so bili izšolani štirje slovenski piloti, ki delujejo samostojno, a morajo skupaj z mentorji opraviti še več kot sto ur letenja, da bodo lahko varno izvajali zahtevne operacije. »Gašenje iz zraka velja za eno najzahtevnejših letalskih nalog na svetu, kar potrjuje tudi visoko število smrtnih žrtev med piloti, ki tovrstne operacije izvajajo,« je poudaril Behin in dodal, da želijo do leta 2027 zagotoviti deset lastnih pilotov.

Ob tem načrtujejo tudi izgradnjo novega hangarja na letališču na Brniku, kjer je osrednja baza enote za gašenje. Objekt bo vključeval nastanitvene, podporne in servisne zmogljivosti za delovanje letal in posadke, ki trenutno posreduje iz najetih prostorov v Bovcu. Vrednost investicije je po Behinovih​ besedah ocenjena na približno pet milijonov evrov. Da bi letala lahko čim hitreje posredovala ob požarih, pa jih bodo že letos v poletnih mesecih premestili na letališče v Divačo.

Kot je še pojasnil Behin, si v prihodnje želijo pridobiti še dve dodatni letali, zlasti zato, ker naj bi se enota po letu 2027 vključila v mehanizem EU za delovanje v tujini. Ob tem bi bila nujna tudi okrepitev specializirane dronske enote, ki bi skrbela za nadzor in čiščenje zračnega prostora. »Letala namreč pri gašenju letijo izjemno nizko, zato je sočasna prisotnost drugih uporabnikov zračnega prostora lahko smrtno nevarna,« je dodal Behin.

V nesrečah si pomagamo

Uspešno izvedbo projekta nakupa letal ter vzpostavitve enote so na sredinem dogodku pozdravili tudi minister za obrambo Borut Sajovic, minister za naravne vire in prostor Jože Novak, državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Marko Koprivc ter direktorica Direktorata za implementacijo programov in krepitev upravnih zmogljivosti pri Evropski komisiji Sofia Alves. »Podnebne spremembe in nesreče se ne ustavijo na državnih mejah. Ko pride do velikih nesreč, si moramo pomagati in slovenska zmogljivost je del pomembnega načrta in sestavljanke v okviru evropskega mehanizma civilne zaščite za našo skupno varnost,« je dejala Alvesova.