Z vlakom poskusno po novi progi Divača–Koper

S slovesnostjo v Kopru so v sredo zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper. Kot so poudarili v kabinetu predsednika vlade, bo drugi tir povečal prepustnost proge z 98 na 212 vlakov ter skrajšal železniško razdaljo na odseku Divača–Koper s 44,6 na 27,1 kilometra in potovalni čas s 100 do 110 minut na 30 minut, največja možna hitrost vlakov na odseku pa se bo povečala s 65 do 75 kilometrov na uro na največ 160 kilometrov na uro. Dobrih 27 kilometrov dolg drugi tir bo potekal skozi sedem predorov in po treh viaduktih. Investicijska vrednost projekta je 1,1 milijarde evrov, država pa je za projekt pridobila tudi nepovratna evropska sredstva v višini 390 milijonov evrov. Predsednik vlade Robert Golob je projekt drugega tira podal kot zgled, kako učinkovito izpeljati zahtevne projekte. »Slovenska operativa je bila tista, ki je državotvorno in ne glede na tveganja, ne glede na finančne izzive, vstopila v projekt in ga izpeljala v roku in znotraj zastavljenih sredstev.« Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek pa je poudarila, da je projekt drugi tir pomemben razvojni mejnik za Slovenijo in mnogo več kot infrastrukturni dosežek. »Pomeni boljšo dostopnost, hitrejše poti in večjo prometno varnost. Predstavlja pomemben razvojni in povezovalni potencial za Slovenijo, za Luko Koper ter za zaledne države, ki z njo sodelujejo. S tem krepimo gospodarstvo Evropske unije.«

Sodba predvidoma v štirinajstih dneh

Na vrhovnem sodišču je bila v torek javna glavna obravnava tožbe, s katero pobudniki izpodbijajo veljavnost lanskega referenduma o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Tožbo so vložili, ker sta v kampanji med drugim aktivno sodelovali tudi Zdravniška zbornica Slovenije in Katoliška cerkev na Slovenskem, ki pa nista bili prijavljeni kot organizatorici kampanje. Pred obravnavo se je pred sodiščem zbralo okoli sto nasprotnikov zakona pod vodstvom pobudnika referenduma Aleša Primca, ki poudarjajo, da mora sodišče spoštovati voljo ljudi – več kot 53 odstotkov udeležencev referenduma je zakon zavrnilo. Eden od vlagateljev tožbe Bogdan Biščak pa je po obravnavi v izjavi za medije poudaril, da bo sodišče, če referenduma ne bo razveljavilo, s tem dalo zeleno luč lobističnim skupinam z veliko denarja, da se kot neregistrirane vključijo v kampanje ter se s tem izognejo finančnim in drugim omejitvam, ki sicer veljajo za organizatorje kampanj. Glede na napovedi sodnega senata je sodbo pričakovati predvidoma v 14 dneh.

Spomenik slovenske osamosvojitve

Na ministrstvu za obrambo so v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije na mednarodnem natečaju našli najprimernejšo rešitev za spomenik slovenske osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani. Avtorji izbrane rešitve so akademski kipar Alen Ožbolt ter arhitekti Denis Hitrec, Tadej Urh, Tjaša Tahirović, Erika Sirotić in drugi. »Zasnovo sestavljajo talno spominsko obeležje v atriju, drog za državno zastavo in razpršena umestitev svetlobnih elementov v tlaku Trga republike. Svetlobni elementi ponazarjajo gibanje ljudi in množic ob zgodovinsko pomembnih dogodkih in sodobnih javnih zborovanjih ter poudarjajo vlogo javnosti kot nosilke simbolnega pomena prostora,« je zapisala strokovna komisija, ki so jo sestavljali predsednica Apolonija Šušteršič, namestnik predsednice Matjaž Ravbar ter člani Tobias Putrih, Aleš Vodopivec, Uršula Berlot Pompe, Božidar Jezernik, Špela Spanžel, Rok Žnidaršič in Miloš Kosec. Poudarili so še, da je posebna kakovost izbrane rešitve njena uprizoritvena in participativna zasnova, ki »javnost obravnava kot aktivnega soustvarjalca pomena in rabe spomenika ter tako krepi njegov demokratični značaj«.

Stavka po mnenju vlade nepotrebna

Policijski sindikat Slovenije je s protestom pred vlado včeraj začel stavko. Vlada se je v sredo na dopisni seji seznanila s sklepom o napovedi stavke ter sprejela odgovor glede stavkovnih zahtev in imenovala vladno pogajalsko skupino. Kot so po seji sporočili iz urada vlade za komuniciranje, je po mnenju vlade stavka preuranjena in tudi nepotrebna, saj kot so navedli, je vlada »v pogajanjih nedvomno izkazala interes za ustrezno ureditev kariernega sistema«, pa tudi vseh drugih vprašanj, ki jih je policijski sindikat izpostavil v sklepu o napovedi stavke, pa tudi za ureditev statusa policistov na splošno. Glede na to, da pogajanja za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost javni red in varnost še tečejo, je vlada predlagala, da sindikat svoje interese uveljavlja v pogajanjih za sklenitev aneksa.