Za kakovostno prihodnost

Kranj – Z novo finančno perspektivo Evropske unije 2028–2034, težko okvirno dva bilijona evrov, se odpira priložnost, da Gorenjska stopi korak naprej – da evropskih sredstev ne izkoristi le za investicije, temveč za celovit razvoj, je udeležence prvega Gorenjskega razvojnega foruma nagovoril direktor BSC Kranj – Regionalne razvojne agencije Gorenjske Jure Meglič. Uspešne bodo tiste regije, je dejal, ki bodo znale načrtovati strateško, delovati partnersko in učinkovito.

S forumom razvojna agencija skupaj z GZS – Regionalno zbornico Gorenjska vzpostavlja posvetovalno platformo, v okviru katere bodo gospodarstvo, občine in raziskovalci prvič enotno oblikovali razvojne prioritete Gorenjske. Kot je pojasnil Meglič, želijo v sodelovanju z drugimi deležniki prihodnost načrtovati in graditi na štirih razvojnih stebrih: inovativnem gospodarstvu in podjetništvu, energetski učinkovitosti, podnebni odpornosti in trajnostni mobilnosti, trajnostnem in visokokakovostnem turizmu ter družbeno vključujoči in digitalni Gorenjski, kar pomeni krepitev sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami, raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom ter v nadaljevanju vzpostavljanje centrov in programov za dvig kompetenc.

Podjetjem želijo omogočiti vključitev v nove evropske razvojne tokove, zlasti na področju zelenih tehnologij, naprednih materialov, digitalnih rešitev in krožnega gospodarstva. Pri tem pomembno vlogo vidijo v Podjetniškem inkubatorju Kovačnica; prizadevajo si tudi za vzpostavitev nacionalnega pospeševalnika za startup podjetja, poleg tega želijo v novi finančni perspektivi vzpostaviti sklad tveganega kapitala, namenjen vlaganjem v startupe in inovativne projekte z visoko dodano vrednostjo.

Gorenjska ima po oceni razvojne agencije odlične pogoje, da postane vodilna regija na področju obnovljivih virov energije in energetskih skupnosti. »V naslednjih letih želimo spodbujati skupnostne sončne elektrarne, lokalne energetske zadruge, geotermalne rešitve ter projekte zmanjševanja ogljičnega odtisa v industriji in prometu,« je naštel Jure Meglič. Na področju turizma nameravajo spodbujati digitalizacijo turističnih storitev, pametno upravljanje destinacij, razvoj trajnostnih namestitev in zelenih doživetij, ki spoštujejo naravo in kulturo, ter povezovanje s podjetništvom in kulturno dediščino. »Cilj je, da Gorenjska postane vzorčni model zelene destinacije Evrope – kjer turizem ne ogroža okolja, temveč ga varuje in bogati lokalne skupnosti.«

Drznejše inovacije, dvig produktivnosti

Kazalniki kakovosti življenja in zadovoljstva Gorenjsko uvrščajo na prvo mesto v državi, po bruto domačem proizvodu na prebivalca smo na petem mestu. Delež prebivalcev, ki so zaposleni izven regije, je manjši kot pred 15 leti; projekcija prebivalstva medtem kaže, da se bo delež delovno aktivnih ob približno enakem skupnem številu prebivalcev, kot jih na Gorenjskem živi sedaj, v prihodnjih letih zmanjšal za 13 odstotkov, je med iztočnicami za razpravo poudaril Peter Wostner iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Pri načrtovanju prihodnosti je po njegovem treba imeti v mislih dejavnosti, za katere je Gorenjska naravno okolje. Predvsem pa svetuje miselni preskok od tega, da delamo, kar nam naročijo, k temu, da sami začenjamo ustvarjati nove produkte in smo bolj drzni pri inoviranju. »Ključno je ustvarjanje delovnih mest z visoko produktivnostjo, zato moramo staviti na inovativnost.« Ob tem je poudaril, da intenzivnost vlaganj podjetniškega sektorja v raziskave in razvoj na Gorenjskem pada. Priporoča strateške inovacijske ekosisteme s povezovanjem v regiji in izven nje, pri čemer je pomembno tudi zagotavljanje podpore na regionalni in državni ravni. »Verjetnost, da bo posamezno podjetje prodajalo nove izdelke, je štirikrat večja takrat, kadar inovacijsko sodeluje z drugimi deležniki,« je dejal.

»Principi evropskega financiranja bodo v prihodnje radikalno drugačni, kot so zdaj. Že v aktualni perspektivi spremljamo premik od krožišč in čistilnih naprav. Še bolj bo to izrazito v prihodnje. Denar bo na voljo za tiste projekte, ki so v skupnem evropskem interesu in ki izkazujejo tudi visoko stopnjo tveganja, kar pomeni spodbujanje razvoja naprednih tehnologij,« je predstavnikom gorenjskega gospodarstva, lokalnih skupnosti in drugim udeležencem foruma sporočil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež.

Izzivi, dobre prakse

Predsednik uprave Domel Holdinga Matjaž Čemažar se je strinjal, da so podjetja zelo previdna pri odločitvah za tvegane projekte in da bo treba spremeniti miselnost; ekosistem bo treba še bolj usmeriti v aktualne trende, vključno z razvojem izobraževalnega sistema, je nanizal nekaj izzivov. Ob tem je v razpravi, ki jo je vodil Goran Novković, napovedal krepitev kulture inoviranja v okviru regionalne gospodarske zbornice. Podpredsednik skupine Elan Leon Korošec vidi priložnosti za povezovanje in pozitivne zglede v regiji Alpe, kjer poleg uravnoteženega turizma lahko najdemo nekaj »zanimivih primerov ohranjanja industrije«. »Naša naloga je dvig produktivnosti v jedrni industriji – z avtomatizacijo, robotizacijo, digitalizacijo; ustvariti moramo atraktivno okolje za talente, načrtno razvijati blagovne znamke,« meni Korošec.

Sogovorniki, med katerimi so bili še župan Mestne občine Kranj in predsednik sveta regije Matjaž Rakovec, direktorica Lotrič Meroslovja Maja Brelih Lotrič, direktor podjetja Cablex-T Nejc Gorinšek in direktorica podjetja Niro Steel Ksenija Brelih Klincov, so poudarili tudi pomen sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami, izmenjavo dobrih praks med podjetji, ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta ... »Če sodelujemo, bomo lahko vsi rasli,« je dejala direktorica jeseniškega podjetja, pri čemer je na prvo mesto postavila zagotavljanje pogojev za delo in povezovanje v lokalnem okolju.

Na prihodnjem forumu, ki je predviden spomladi, bo po besedah direktorja razvojne agencije Jureta Megliča poudarek na izobraževanju in kadrih.