Za novo železnico ob avtocesti

Medvode – Civilna iniciativa Občanom in okolju prijazna železnica, ki jo s podpisi podpira že 2060 prebivalcev naselij ob gorenjski progi med Stanežičami in Struževim, je v sredo v Medvodah predstavila razloge, zakaj nasprotujejo predlogu državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj/Naklo. Zavzemajo se, da obstoječi tir namenijo primes­tnemu potniškemu prometu, novo železnico za mednarodni in tovorni promet pa naj zgradijo ob avtocesti.

Vodja civilne iniciative Matjaž Krajnik je poudaril, da predlogu državnega prostorskega načrta (DPN) gorenjske proge z okoljskim poročilom, ki ni voden v skladu z zakonodajo in predpisi (tudi evropskimi direktivami in uredbami), vsaj dobrih dva tisoč lokalnih prebivalcev nasprotuje, ker bi predlagane rešitve prinesle le trajne negativne vplive. Civilna iniciativa zato daje pobudo, da država ponovno preuči in preveri možnosti za umestitev hitre proge za mednarodni potniški promet in tovorni promet v koridor ob avtocesti Ljubljana–Jesenice. Obstoječi tir železniške proge med Ljubljano in Kranjem/Naklim pa naj z izgradnjo podvozov in izogibališč ter uvedbo taktnega voznega reda na od 10 do 15 minut postane primestna železnica za lokalni potniški promet. »Predlagane rešitve v DPN bodo bistveno poslabšale življenjske pogoje na celotnem obravnavanem območju. Povečan bo tranzit tovornih vlakov, pričakujemo nekje do 180 vlakov na dan skozi ali v bližini gosto poseljenih območij,« je opozoril.

Tranzit ločiti od primestnega prometa

V iniciativi so prepričani, da je treba ločiti hitro železniško progo, namenjeno predvsem tranzitu, ki mora biti izpeljana ob že degradiranem območju avtoceste, in primestni železniški promet, ki mora potekati blizu in skozi naselja. Kot opozarjajo, bi bila nadgradnja proge Ljubljana–Kranj/Naklo po sedanjem predlogu zaradi deviacij od sedanjega koridorja draga, medtem ko bi bili stroški izgradnje hitre železniške proge ob avtocesti zaradi poteka po nenaseljenem terenu nižji. Poleg tega nadgrajena obstoječa proga zaradi konfiguracije terena ne bi omogočala doseganja ciljnih hitrosti potniških vlakov do 160 in tovornih do 100 kilometrov na uro, potovalni čas bi se skrajšal le za nekaj minut, proga pa bi posegla v rezervoar pitne vode na Sorškem polju in na zgolj 33 kilometrih od Ljubljane do Kranja uničila 133 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč. »Vsi projekti so narejeni brez voznega reda. Železniški promet se dela zaradi transporta, ki se mora projektirati po voznem redu. Nikjer tudi ni upoštevana multimodalnost ...« je svoje pripombe dodal inženir dr. Jože Duhovnik.

Tri proge do leta 2050?

Ob tem so v iniciativi poudarili, da je bila trasa hitre proge ob avtocesti v preteklosti že sprojektirana, a so to idejo leta 2015 iz neznanega razloga opustili. Po drugi strani zdaj obstaja načrt, da bi spodnji del Gorenjske do leta 2050 imel kar tri, praktično vzporedne proge: poleg obnovljene obstoječe proge za hitrosti do 160 kilometrov na uro še novo progo prek Kamnika in Brnika s hitrostjo do 80 kilometrov na uro in novo progo ob avtocesti za hitrosti do 200 kilometrov na uro. »V teh razvojnih načrtih ni logike,« pravi Duhovnik.

Med številnimi pomisleki je Krajnik navedel tudi, da predlog DPN ne rešuje celotnega poteka proge med Ljubljano in Jesenicami, saj trasa od Naklega do Jesenic še ni znana. »Dokler ne bo znana celotna trasa, je načrtovanje samo enega dela nesmiselno, kajti lahko pride do situacije, ko trase med Naklim in Jesenicami ne bo mogoče določiti.«

Odgovorov na pripombe še ni

Problematiko nadgradnje proge na odseku Ljubljana–Kranj so sicer oktobra obravnavali tudi v državnem svetu. Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je predlagala, da pripravljavci predloga DPN v okviru pisnega odziva na pripombe in predloge dveh civilnih iniciativ in Mestne občine Ljubljana proučijo in v čim večji meri upoštevajo njihove utemeljene predloge oziroma jasno argumentirajo njihovo morebitno zavrnitev. Kot je povedala Maja Špenko, naj bi bili odgovori na pripombe pripravljeni v enem mesecu po koncu javne obravnave (30. avgust), vendar so pristojni pojasnili, da je bilo na predlog podanih skupaj več kot tristo pripomb, ki so zelo kompleksne in jih preučuje več kot sto strokovnjakov, zato naj bi odgovore pripravili v roku šestdeset dni. Ti so že potekli, na odgovore pa še vedno čakajo. Kot je povedal Krajnik, bodo v civilni iniciativi nanje še nekaj časa počakali in, če bo treba, v zadevo vključili tudi pravnike. »Pričakujemo sicer predvsem sodelovanje. Ne nameravamo minirati projektov, ampak želimo, da se železniške proge modernizirajo skladno z evropskimi smernicami,« je poudaril.