(Za)obljube, takšne in drugačne

V atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) so pred kratkim razglasili besedo leta 2025. »Katera beseda nas bo čez čas spomnila na to leto? Iščemo besedo, ki pooseblja prav to leto in ki ste jo v tem letu še posebej pogosto uporabljali,« so zapisali raziskovalci o tem vedno bolj odmevnem projektu. Tokrat je pred besedama dolgotrajna oskrba in zastoj zmagala – božičnica. Beseda, ki je nekdaj pomenila nekaj povsem drugega. »V Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju z letnico izida 1984/95 ta beseda pomeni božično pesem ali celo božično darilce, denimo jabolko,« so zapisali na ZRC SAZU.

Iz darilca se je sčasoma božičnica spremenila v darilo, ki diši po poslovni uspešnosti, priznanju in dobri volji, v lanskem letu pa je dobila še en pomen. Postala je politični instrument. Postala je obljuba, ki je marsikoga razveselila, marsikoga pahnila v stisko, predvsem pa povzročila burno javno razpravo.

Obljub, takšnih in drugačnih, bo to leto veliko. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pred nekaj dnevi podpisala odlok o razpisu rednih državnozborskih volitev, ki bodo 22. marca. Jeseni sledijo še lokalne volitve, pred nami je torej volilno leto. Kako uresničljive so velikodušne obljube, ki skoraj prelahko letijo z jezikov, ta hip niti ni tako pomembno. Pomembno je, da se slišijo lepo, da dajo slutiti neke boljše čase.

Obljuba je bila včasih sveta stvar; Obljuba dela dolg; Beseda izgovorjena ne vrne se nobena; Vola primeš za roge, človeka za besedo; Zlahka obljubi, kdor besede ne drži in še marsikatero drugo znajo stresti iz rokava starejše generacije iz časa, ko je imela beseda težo in je zavezovala bolj kot podpis. Pa danes? Danes je svet precej bolj egocentričen, vsaka generacija je pripravljena za sočloveka žrtvovati manj. Med dano besedo in njeno izpolnitvijo se pogosto naseli preveč izgovorov – ni časa, ni volje, ni sredstev.

Ko smo tik pred prazniki na eni izmed božičnih tržnic obiskovalce spraševali, kakšne so njihove novoletne zaobljube, so bili odgovori zelo preprosti – več časa, manj hitenja, manj stresa. A velika večina vprašanih je nad novoletnimi zaobljubami samo zamahnilo z roko, češ da so nad njimi obupali, ker da splavajo po vodi, še preden se obrne prvi list na koledarju. »Z leti in izkušnjami sem postala vsaj toliko iskrena do sebe, da se tega ne grem več,« je v smehu komentirala starejša gospa. Kako dobro bi bilo, če bi zrelost, izkušnje in modrost delovali še kje drugje.