Poplave so močno prizadele tudi graščino Katzenstein in njeno okolico. / Foto: Marjana Ahačič

Poplave so močno prizadele tudi graščino Katzenstein in njeno okolico. / Foto: Marjana Ahačič

Za večjo odpornost kulturnih spomenikov

Država je sredstva za povečanje odpornosti kulturnih spomenikov proti ekstremnim vremenskim razmeram namenila tudi gradu Katzenstein in Arboretumu Volčji Potok.

Ljubljana – Prejšnji teden se je vlada seznanila s programom projektov za urejanje okolice za povečanje odpornosti kulturnih spomenikov za obdobje med letoma 2024 in 2028. Kot pravijo na ministrstvu za kulturo, je program namenjen zaščiti več pomembnih kulturnih spomenikov v državni lasti pred ekstremnimi vremenskimi razmerami, ukrepi pa so usmerjeni na območja, ki so jih prizadele poplave avgusta 2023.

Med šestimi projekti, ki jih nameravajo urediti v okviru programa, bosta tudi park v okolici Psihiatrične bolnišnice Begunje, ki je v gradu Katzenstein, in Arboretum Volčji Potok. Za izvedbo vseh projektov pa država namenja 11,5 milijona evrov.

Med šestimi projekti, ki jih nameravajo urediti v okviru programa, bosta tudi park v okolici Psihiatrične bolnišnice Begunje, ki je v gradu Katzenstein, in Arboretum Volčji Potok. Za izvedbo vseh projektov pa država namenja 11,5 milijona evrov.

»Glavni cilji programa so zmanjšanje ranljivosti kulturnih spomenikov zaradi poplav, zemeljskih plazov in drugih posledic ekstremnih vremenskih pojavov, vzpostavitev celovitih krajinskih ureditev ter sanacija posledic preteklih naravnih nesreč, pri čemer je poudarek na trajnostnih rešitvah. Predvidena dela vključujejo izboljšanje odvajanja površinskih voda, stabilizacijo zemljin, urejanje opornih zidov in poti ter nove zasaditve vegetacije,« pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo.

Kot še dodajajo, je program bistvenega pomena za ohranjanje kulturne dediščine v prihodnjih desetletjih in zagotavlja podporo upravljavcem nacionalno pomembnih kulturnih spomenikov pri prilagoditvi na podnebne spremembe. Zunanje ureditve bodo obenem pripomogle k varnosti in stabilnosti delovanja institucij, ki domujejo v kulturnih spomenikih, predvsem pa k večji odpornosti kulturne dediščine proti prihodnjim izrednim dogodkom, pa tudi k njeni boljši dostopnosti ter ohranjanju njihove vloge in pomena za državljane.