Triglav do treh točk
Vozniki, starejši od osemdeset let, so takoj za mladimi vozniki povzročitelji največ prometnih nesreč. Slika je simbolična. / Foto: Nik Bertoncelj
Za večjo varnost starejših v prometu
Slabih trideset odstotkov umrlih v prometnih nesrečah je bilo pešcev, kolesarjev in voznikov e-skirojev, mopedov ter motorjev. Med njimi jih je bila kar polovica starejših od 65 let. Vse dlje tudi vozimo: v letu 2023 je bilo v Sloveniji že dvakrat več voznikov osebnih avtomobilov, starejših od osemdeset let, kot v letu 2014.
Kranj – Minil je Evropski teden mobilnost, v katerem je potekala tudi nacionalna preventivna akcija Starejši udeleženci v prometu, s katero so v ospredje postavili varnost vseh ranljivih udeležencev v prometu, s poudarkom na starejših osebah. V zadnjih dveh letih se je namreč število ranljivih udeležencev, udeleženih v prometnih nesrečah, povečalo za petino glede na povprečje 2014–2021.
Med ranljive udeležence v prometu spadajo pešci, kolesarji, vozniki e-skirojev, vozniki električnih koles, mopedov in motornih koles. Analize kažejo, da se v zadnjih desetih letih število umrlih ranljivih udeležencev v prometu zmanjšuje, število hudo telesno poškodovanih pa se rahlo povečuje.
Po podatkih Agencije za varnost prometa je bilo med umrlimi udeleženci v prometu v desetletnem obdobju (2014–2023) skoraj 28 odstotkov iz ranljivejših skupin, med hudo telesno poškodovanimi pa kar okoli 63 odstotkov. Med umrlimi ranljivimi udeleženci jih je v tem obdobju kar 52 odstotkov starih 65 ali več let. Med hudo telesno poškodovanimi je ta delež še višji, in sicer kar 68-odstoten. Tudi delež povzročiteljev prometnih nesreč, starejših od 65 let, je v porastu. Med vzroki izstopajo pri voznikih osebnih avtomobilov neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna stran ali smer vožnje ter neprilagojena hitrost; pri kolesarjih je to neprilagojena hitrost, sledita nepravilna stran ali smer vožnje ter neupoštevanje pravil o prednosti; pri voznikih motornega kolesa, e-skiroja ter električnega kolesa pa ponovno prevladuje neprilagojena hitrost.
V večini razvitih držav, vključno z državami Evropske unije, se pričakovana življenjska doba podaljšuje, zato se podaljšuje tudi število imetnikov veljavnih vozniških dovoljenj, starih 65 let in več. V letu 2023 je bilo tako v Sloveniji že dvakrat več voznikov osebnih avtomobilov, starejših od 80 let, kot v letu 2014. »Žal ne moremo mimo dejstva, da so vozniki v starejši skupini (več kot osemdeset let) povzročitelji največ prometnih nesreč, takoj za mladimi vozniki, glede na število imetnikov vozniških dovoljenj. Res pa je, da so starejši številnejša demografska skupina, kar rezultate spet postavlja v drugačno luč. Raziskave o učinkih starosti na sposobnosti, pomembne za varno vožnjo, nedvomno kažejo na upad senzoričnih, kognitivnih in fizičnih sposobnosti z naraščajočo starostjo,« so sporočili iz Agencije za varnost prometa.
Da bi se starejši vozniki in voznice na naših cestah čim dlje počutili varni in da bi čim dlje ostali mobilni, Agencija za varnost prometa v sodelovanju z lokalnimi organizacijami vse leto izvaja projekt varne mobilnosti Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu, ki vključuje osvežitve znanj s področja prometnih predpisov, novosti in najpogostejših tveganj v prometu. V devetih letih se je brezplačnih delavnic udeležilo več kot šest tisoč starejših voznikov, starih v povprečju sedemdeset let. Izvedba projekta prispeva k izboljšanju prometne varnosti starejših voznikov in voznic ter k njihovi večji osredotočenosti na cestah.