Precepljenost proti gripi je v Sloveniji zelo nizka, med nižjimi v Evropski uniji, a so prav zaradi gripe vsako zimo bolnišnične kapacitete polne. / Foto: Tina Dokl
Precepljenost proti gripi je v Sloveniji zelo nizka, med nižjimi v Evropski uniji, a so prav zaradi gripe vsako zimo bolnišnične kapacitete polne. / Foto: Tina Dokl
Začetek cepljenja proti gripi
Gripa je zelo nalezljiva virusna bolezen, po ocenah vsako sezono zboli med sto tisoč in dvesto tisoč prebivalcev Slovenije. Cepljenje proti gripi se bo letos začelo enotno po vsej državi – 20. oktobra.
Ljubljana – Sezona gripe se sicer še ni začela, prav tako ne sezona okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). »Za zdaj so bili zaznani le posamezni primeri gripe, večinoma pa zdaj okužbe dihal povzročajo virus SARS-CoV2 in rinovirusi. Tudi drugod po Evropi je intenzivnost kroženja virusov gripe za zdaj nizka,« je na novinarski konferenci pred nekaj dnevi povedala koordinatorica nacionalnega programa cepljenja, epidemiologinja dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Po ocenah za gripo vsako sezono zboli med pet in deset odstotkov prebivalcev, to pomeni med sto tisoč in dvesto tisoč prebivalcev Slovenije. Pri nas je vrh obolevanja običajno v januarju. »Pred gripo se najučinkoviteje zaščitimo s cepljenjem, predvsem pa nas cepljenje ščiti pred morebitnimi zapleti. Cepljenje proti gripi se bo letos začelo enotno po vsej državi – 20. oktobra,« je povedala koordinatorica nacionalnega programa cepljenja.
Cepljenje proti gripi strokovnjaki priporočajo vsako leto, saj zaščita sčasoma upade, poleg tega je vsako leto cepivo prilagojeno tistim virusom, ki bodo predvidoma krožili. Je pa cepljenje, ki je brezplačno za vse prebivalce, smiselno opraviti še pred začetkom sezone, saj telo po cepljenju potrebuje približno 14 dni, da ustvari zaščitna protitelesa. »Cepljenje proti gripi priporočamo vsem od šestih mesecev starosti dalje, saj s tem zaščitimo sebe in svoje najbližje, z večjim deležem cepljenih pa tudi preprečujemo širjenje bolezni. Še zlasti cepljenje priporočamo skupinam z večjim tveganjem za težji potek gripe, to so starejši, kronični bolniki, majhni otroci, nosečnice in osebe z izrazito povečano telesno težo, pa tudi skupinam, ki so pri delu izpostavljene gripi, denimo zdravstveni delavci, in tistim, ki imajo pri svojem delu veliko stikov z ljudmi, kot so zaposleni v vzgoji in izobraževanju.« Pri ranljivih skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za težji potek oziroma zaplete, za hospitalizacijo in za smrt zaradi gripe, je pojasnila dr. Marta Grgič Vitek.
Precepljenost proti gripi je sicer v Sloveniji zelo nizka, med nižjimi v Evropski uniji. Za cepljenje se odloča manj kot deset odstotkov prebivalcev. A so prav zaradi gripe vsako zimo bolnišnične kapacitete polne, včasih morajo odpirati nove oddelke. Hkrati s cepljenjem proti gripi je pri starejših odraslih (65 let in več) ter kroničnih bolnikih priporočljivo tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, saj pri njih obstaja večje tveganje za pljučnico ali invazivni potek pnevmokokne okužbe. Prav tako je za starejše in posebno ranljive kronične bolnike priporočljivo cepljenje proti covidu-19, ki ščiti pred težkim potekom bolezni, hospitalizacijo in smrtjo. Starejšim od šestdeset let in nosečnicam za zaščito novorojenčkov poleg cepljenja proti gripi strokovnjaki priporočajo tudi cepljenje proti RSV. Za nosečnice je to cepljenje brezplačno, krije ga obvezno zdravstveno zavarovanje, za starejše pa je za zdaj samoplačniško.