Vsota v letu 2024 zavarovanih sredstev znaša več kot tri milijone evrov, v preteklih letih pa je bila policija uspešna v nekaterih večjih zadevah, kjer so v posameznem primeru zavarovali tudi milijon evrov. Fotografija je simbolična. / Foto: Nik Bertoncelj
Začne se z lažno elektronsko pošto
V zadnjih tednih policija zaznava porast spletnih goljufij, pri katerih so tarče z visokimi oškodovanji predvsem pravne osebe. Policija je v tujini uspešno zavarovala več kot milijon evrov denarnih sredstev.
Ljubljana – Zadnjim primerom je skupno, da se goljufije začnejo z lažno elektronsko pošto, poslano na elektronski naslov pravne osebe, pri tem pa se goljufi izjemno prepričljivo predstavijo v imenu banke, je na nedavni novinarski konferenci pojasnil David Gracer iz Sektorja za gospodarsko kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. »Potencialne žrtve pozovejo k posodobitvi oziroma nadgradnji elektronske banke, kar storijo s klikom na priloženo spletno povezavo. Ob kliku na povezavo se odpre spletna stran, ki so jo izdelali spletni goljufi in je identična spletni strani elektronske banke, ki jo sicer uporablja pravna oseba. Po vnosu zahtevanih podatkov goljufi po telefonu pokličejo kontaktno osebo ter se v slovenskem jeziku predstavijo kot tehnična pomoč banke. Na tak način pridobijo vse potrebno za nepooblaščen vstop v spletno banko in v nadaljevanju izpraznijo bančni račun, pri čemer sredstva običajno nakažejo na bančni račun, odprt v tujini,« je povedal Gracer.
Zgolj v zadnjih tednih je policija obravnavala 18 primerov goljufij, storjenih na ta način, s skupno škodo okrog 1,4 milijona evrov, pri čemer oškodovanja posameznih podjetij znašajo med 20.000 in 400.000 evrov. »V teh primerih gre za dobro organizirane storilce, ki delujejo iz tujine, kamor so nakazana tudi ukradena sredstva, kar še dodatno otežuje preiskave in zavarovanje ukradenih sredstev,« so navedli na policiji.
Kljub temu je bila policija ob sodelovanju tako z bankami kot Uradom za preprečevanje pranja denarja ter tujimi varnostnimi organi v zadnjih primerih uspešna pri zavarovanju sredstev, saj ji je v desetih obravnavanih primerih s skupno škodo okrog enega milijona evrov uspelo zavarovati skoraj vsa sredstva, ki so bila nakazana na tuje bančne račune. »Ključnega pomena za uspešno zavarovanje v teh primerih je hitrost prijave oškodovanja. Če namreč od odtujitve sredstev mine več dni, je verjetnost, da bi bila ta sredstva še na računih storilcev, zgolj minimalna,« so poudarili.
Na policiji v zadnjih letih beležijo izrazit trend rasti števila goljufij na spletu. V letu 2020 so obravnavali 560 primerov s skupno škodo okoli osem milijonov evrov, v letu 2021 807 primerov s skupno škodo okoli 14,6 milijona evrov, v letu 2022 1033 primerov s skupno škodo okoli 20,5 milijona evrov, v letu 2023 okrog 1700 primerov s skupno škodo 27,5 milijona evrov, letos pa doslej že več kot 1800 prijav s skupno škodo več kot 28 milijonov evrov. »Vsota v letu 2024 zavarovanih sredstev znaša več kot tri milijone evrov, v preteklih letih pa smo bili uspešni v nekaterih večjih zadevah, kjer smo v posameznem primeru zavarovali tudi milijon evrov. Najvišje zavarovanje do sedaj je bilo tri milijone evrov denarnih sredstev slovenskega oškodovanca na računu v tujini,« so navedli na policiji.
Pojasnili so še, da so načini storitve spletnih goljufij različni, storilci pa se spretno prilagajo tako posameznim dogodkom kot različnim tehničnim rešitvam. »Zlasti pri uporabi elektronskega bančništva morajo biti občani najbolj pazljivi,« so poudarili. Številčno je največ obravnavanih goljufij z nedostavljenimi artikli, glede na višino nastale materialne škode pa prednjačijo investicijske goljufije.
