Zadolžena večina slovenskih občin

Kranj – Skupna zadolženost občin, ki vključuje tudi dolg pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin, med katere sodijo javni zavodi in skladi, javni gospodarski zavodi, javne agencije, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina, in druge pravne osebe, v katerih ima občina odločilen vpliv na upravljanje, je konec leta 2023 znašala blizu 1,3 milijarde evrov, kar je 2,05 odstotka BDP, medtem ko je v letu 2022 predstavljala 2,03 odstotka BDP. Glede na predhodno leto se je povečala za 130,6 milijona oziroma 11,3 odstotka. Po navedbah ministrstva za finance so na to vplivale visoke obrestne mere, poplave in plazovi, posledično so bile občine bolj aktivne glede izvedbe investicij.

Občinskega dolga je bilo 961,7 milijona evrov (75 odstotkov skupne zadolženo­sti), kar je 8,6 odstotka več kot leto prej, dolg pravnih oseb pa se je zvišal za 20 odstotkov. Na posameznega prebivalca je skupni dolg znašal 632 evrov, občinski 471 evrov.

Najvišji skupni dolg je izkazovala ljubljanska občina (blizu 329 milijonov evrov), med gorenjskimi kranjska, in sicer v višini 30,4 milijona, sledita kamniška (14,1 milijona dolga) in škofjeloška (12,4 milijona evrov dolga). Gledano na prebivalca je skupni dolg v Mes­tni občini Ljubljana znašal 1215 evrov, od tega občinski 424 evrov. V Mestni občini Kranj je finančno ministrstvo ugotovilo 554 evrov dolga na prebivalca, v Kamniku 483 evrov, od tega 393 evrov občinskega, 90 evrov je bilo dolga pravnih oseb javnega sektorja. V Škofji Loki je skupni dolg na prebivalca znašal 540 evrov (občinski 431 evrov, dolg pravnih oseb 109 evrov na prebivalca).

Najvišjo zadolženost na prebivalca je imela konec preteklega leta občina Gornji Petrovci, in sicer 2630 evrov (konec leta 2022 2741 evrov). Šestnajst občin je imelo več kot tisoč evrov skupnega dolga na prebivalca, med njimi Bohinj (1154 evrov), ki je bil zadolžen v višini nekaj manj kot šest milijonov, in Preddvor (1021 evrov na prebivalca), ki je imel 3,8 milijona dolga.

Na območju širše Gorenjske sledijo Komenda s 714 evri dolga na prebivalca, Vodice s 649 evri in Medvode, ki so izkazovale 648 evrov skupnega dolga na prebivalca, pri čemer je bilo občinskega 185 evrov; večino, več kot 71 odstotkov, je torej predstavljal dolg pravnih oseb javnega sektorja. Tudi na Bledu je imel ta podoben delež; znašal je 131 evrov, medtem ko je bilo občinskega dolga 57 evrov na prebivalca. V Tržiču je bilo skupnega dolga na posameznega občana 363 evrov, od tega 308 evrov občinskega.

V Žireh je dolg ob koncu lanskega leta znašal 499 evrov na občana, na Jesenicah 375 evrov, v občini Gorenja vas - Poljane 319 evrov, v Radovljici 293 evrov, Železnikih 235, Naklem 136, Šenčurju 47, Domžalah 30 in Žirovnici 25 evrov.

Druge gorenjske občine, Cerklje, Gorje, Jezersko, Kranjska Gora in Mengeš, niso bile zadolžene niti ni bil izkazan dolg pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin.

Finančno ministrstvo je poročilo o zadolženosti, s katerim se je pretekli teden seznanila vlada, zaključilo z ugotovitvijo, da obseg skupne zadolženosti v letu 2023 ni skrb vzbujajoč. »Občine (tudi) s pomočjo zadolževanja izvajajo nove investicije, ki lahko omogočijo nova delovna mesta, izboljšajo kakovost življenja občanov, gospodarsko razvitost v občini in s tem ustvarjajo BDP,« so navedli.