Zagotoviti odgovorno in etično rabo

Posvet sta pripravili komisija državnega sveta za izobraževanje in svet za razvoj Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Osvetlili so priložnosti, ki jih umetna inteligenca prinaša za izboljšanje kakovosti poučevanja, učenja in raziskovanja, obenem pa opozorili na izzive, povezane z etiko, zaupanjem in transparentnostjo.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je poudaril, da je umetna inteligenca že del našega vsakdana, uporablja jo okoli 750.000 Slovencev, kar je nad povprečjem Evropske unije. »Tehnologije ni smiselno prepovedovati, ključno pa je, da uporabniki razumejo, kaj pomeni vnašanje podatkov v takšne sisteme in kakšne so posledice za njihovo varnost.« Tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič je opozoril, da v šolah že uporabljajo orodja umetne inteligence za pomoč pri učenju, zato je po njegovem prepričanju ključno zagotoviti njihovo odgovorno in etično rabo. Poudaril je še, da umetna inteligenca ne more nadomestiti medčloveškega odnosa, lahko pa ga »podpira in razbremeni rutinskih nalog, s čimer omogoča več prostora za dialog, ustvarjalnost in individualno obravnavo«. Pomembno se mu zdi kritično mišljenje ter razumevanje delovanja umetne inteligence in njenih omejitev.

Po prepričanju Ivana Bratka iz SAZU bi bilo treba digitalne kompetence sistematično razvijati na vseh ravneh izobraževanja, pri tem pa je poudaril nujnost jasnih in razumljivih pravil za uporabo umetne inteligence v izobraževanju. Klavdija Kutnar iz Univerze na Primorskem je poudarila strateško vlogo univerz pri odgovornem uvajanju umetne inteligence v visokošolski prostor. Na njihovi univerzi so po njenih besedah s posebnim dokumentom določili, da rabe umetne in generativne umetne inteligence ne prepovedujejo, temveč spodbujajo odgovorno, etično, transparentno in kompetentno uporabo v izobraževanju, raziskovanju in strokovnih službah. »Poudarek je na človeški odgovornosti za vsebine, jasnem navajanju uporabe umetne inteligence, varovanju osebnih in zaupnih podatkov ter na tem, da je umetna inteligenca lahko le pomožno orodje, ne pa nadomestilo za samostojno ustvarjalno in raziskovalno delo.« Blaž Zupan z ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko je poudaril nujnost krepitve podatkovne pismenosti kot temelja šol prihodnosti. Mojca Juriševič z ljubljanske pedagoške fakultete je ob tem opozorila, da uporaba umetne inteligence zahteva osebnostno in miselno pripravljenega posameznika, zato je treba pozornost najprej nameniti »razvoju osebnosti, samopodobe, interesov učencev ter kulturi postavljanja vprašanj, še preden jih usposobimo za uporabo umetne inteligence«.

Udeleženci so se strinjali, da umetna inteligenca lahko podpira učitelje pri rutinskih in administrativnih nalogah, spodbuja razvoj digitalnih kompetenc, kritičnega mišljenja in samostojnega ustvarjalnega dela študentov. A za uspešno in odgovorno uvajanje umetne inteligence je »nujno zagotoviti jasna in razumljiva pravila uporabe, varovanje osebnih in zaupnih podatkov, transparentnost sistemov, kritično vrednotenje rezultatov ter stalno izobraževanje vseh deležnikov, pri čemer mora ostati človeška odgovornost v središču uporabe umetne inteligence«, so sporočili iz državnega sveta.