Otroci v vrtcu pri Osnovni šoli Janeza Puharja Kranj – Center so sami spekli kruh in pripravili maslo za zajtrk. / Foto: Tina Dokl

Otroci v vrtcu pri Osnovni šoli Janeza Puharja Kranj – Center so sami spekli kruh in pripravili maslo za zajtrk. / Foto: Tina Dokl

Zajtrk po okusu otrok

V vrtcih in osnovnih šolah po Sloveniji je v petek že štirinajstič potekal tradicionalni slovenski zajtrk, letos pod sloganom Moj naj zajtrk. Otrokom so postregli kruh, maslo, med, mleko in sezonsko sadje.

Kranj – Tradicionalni slovenski zajtrk je letos prvič potekal v okviru tedna slovenske hrane. Na ta način želijo spodbuditi večje naročanje, nakupovanje in uživanje hrane slovenskega izvora in porekla, promovirati slovenske tradicionalne jedi ter spodbuditi trajnosten in zdrav način prehranjevanja. »Poleg tega si želimo okrepiti prepoznavnost slovenske kulinarične dediščine, lokalno trajnostno pridelavo ter spodbuditi zdrav in trajnosten način prehranjevanja,« so poudarili na Čebelarski zvezi Slovenije.

»Tradicionalni slovenski zajtrk je zelo dobra spodbuda s strani države, da se otroci navadijo na zdravo prehranjevanje ob pravem času s pravimi sestavinami,« je prepričan ravnatelj Osnovne šole Janeza Puharja Kranj – Center Klemen Markelj. S kruhom, maslom, medom, mlekom in sezonskim sadjem so začeli dan že otroci v vrtcu, ki sodi pod okrilje omenjene šole, pri čemer pa so šli še korak dlje, saj so kruh in maslo otroci pomagali pripraviti sami, je pojasnila vzgojiteljica Neja Marguč. S pomočnico Polono Horvat se jima je namreč zdelo pomembno, da otroci spoznajo sestavine, iz katerih potem pripravijo jedi. »Najbolj so uživali, ko so po kruhu, preden smo ga dali v pečico, lahko posuli sezam in druga semena in jih ob tem poskušali.« Otroci so zatrdili, da je kruh, ki so ga sami spekli, veliko boljši kot tisti, ki ga kupiš v trgovini. Tudi organizatorka prehrane v šoli Nina Mencigar opaža, da otroci veliko raje pojejo malico, ko je na jedilniku lokalna hrana z več okusa. Sedmošolec Nejc Vidmar je poudaril, da je bila v petek ob tradicionalnem slovenskem zajtrku malica veliko boljša kot po navadi, razen če jim postrežejo salamo, ki jo ima zelo rad in si jo za zajtrk privošči tudi ob koncu tedna, ko zajtrkuje doma. »Med tednom pa ne zajtrkujem doma, ker tako zgodaj še nisem lačen.« Tudi Nace Novak doma zajtrkuje samo konec tedna. Kot nam je zaupal, so to navadno na različne načine pripravljena jajca. »Medu pa ne maram,« je pojasnil. V petkovem zajtrku z lokalnimi sestavinami je uživala Lia Peteh, ki je pojasnila, da si tak zajtrk ob sobotah privošči s starimi starši. Katja Čadež pa je priznala, da ji je bil zajtrk v šoli zelo všeč, čeprav doma po navadi tega ne je. Leni Ekar Grlj je bila ena redkih, ki nam je zaupala, da vsak dan zajtrkuje že tudi pred odhodom v šolo, navadno si pripravi čokolino. »Medu ne jem, ker se mi zdi presladek, z njim zgolj sladkam čaj.« Tradicionalni slovenski zajtrk je bil všeč tudi učencem petega razreda. »Zelo je bilo okusno, sploh med, ker je tako sladek. Želela bi si, da imamo to večkrat za malico,« je dejala Anja Besonova. Ani Jančar je bilo najbolj všeč, ker je bila hrana lokalnega izvora in je bil okus čisto drugačen, precej boljši. Tudi Lev Momot si je zaželel, da bi imeli v šoli večkrat tako malico, ker je bila zelo okusna.

Klemen Markelj upa, da je sporočilo tradicionalnega slovenskega zajtrka pri učencih padlo na plodna tla in se bodo bolj zavedali, kako pomembno je zjutraj zajtrkovati. »Če je to zdrava hrana in povrhu še lokalnega izvora, smo na zmagovalni poti.« Zaveda se, da smo zgled otrokom odrasli, zato se mu zdi pomembno, da že v družinah spodbujajo otroke, da zjutraj zajtrkujejo, saj je tako veliko lažje začeti dan.