Zala Urh je pred kratkim postala šahovska velemojstrica. / Foto: arhiv Zale Urh
Zala Urh je pred kratkim postala šahovska velemojstrica. / Foto: arhiv Zale Urh
Zala Urh je velemojstrica
Kranjčanka Zala Urh je prejšnji teden postala nova šahovska velemojstrica, saj je na evropskem prvenstvu na Rodosu dosegla zadnjo normo za pridobitev tega naziva.
Kranj – Zala Urh je svojo prvo velemojstrsko normo dosegla leta 2021, od takrat naprej pa si je želela priboriti še višji naslov – in sredi tega meseca je postala šesta šahovska velemojstrica v Sloveniji. S 23-letno študentko računalništva sva se pogovarjali, ko se je vrnila domov z letošnjega evropskega prvenstva, kjer je osvojila 15. mesto in dosegla še zadnjo potrebno normo.
Da sem postala velemojstrica, sem morala dobro nastopiti na treh turnirjih in doseči rating 2200 točk. Rating sem dosegla že pred časom, tudi na dveh večjih turnirjih sem že dobro nastopila in od leta 2021 mi je manjkala še tretja norma. Te mi nekako ni uspelo dobiti, saj mi je na turnirjih zmanjkalo pol točke ali pa niso bili izpolnjeni drugi pogoji. To pa pomeni, da nisem igrala z dovolj dobrimi nasprotnicami, kar je z vsaj tremi velemojstricami. Tokrat so bili na evropskem prvenstvu na Rodosu vsi pogoji izpolnjeni in sem dosegla zadnjo potrebno normo. Da bom zares tudi uradno velemojstrica, mora potrditi še Mednarodna šahovska zveza (Fide).
Šah sem začela igrati pri osmih letih z očijem in res sem šahovska Fide mojstrica postala že pri trinajstih letih. Spomnim se, da sem si že takrat želela, da bi kdaj bila tudi velemojstrica, in nisem si mislila, da bo to šele zdaj. Zmagovala sem na šolskih tekmovanjih, državnih prvenstvih, uspešna sem bila v mednarodni konkurenci in po nazivu Fide mojstrice sem postala mednarodna mojstrica, kar sem bila zadnjih sedem let. Je pa tudi res, da je šah v teh letih postal veliko težji, kot se mi je zdel takrat. Ali pa sem ga pač jaz začela dojemati malo drugače.
Ko sem po kranjski gimnaziji šla na fakulteto, si nisem predstavljala, kako bo študirati in igrati šah. Kmalu sem ugotovila, da je programerstvo precej podobno šahu, saj moraš ves čas reševati probleme, jih optimizirati. Je pa res, da sem se na začetku študija bala tega, da bo mojega šahovskega življenja konec, saj imam kar precej znancev, ki so ob začetku študija opustili svoje konjičke. Na naši fakulteti pa so zelo uvidevni in celo navdušeni, da sem šahistka. Vedno uslišijo moje prošnje, mi podaljšajo roke za naloge in vedno dobim olajšave, ki jih potrebujem. Zato mi je lažje kombinirati šah in študij.
Prvi je bil seveda moj trener Matej Šebenik. Z njim sva se pripravljala že tri mesece pred prvenstvom, podobno kot lani. Tudi na prvenstvu me je pripravljal in letos sem se od lani še izboljšala. Največ seveda pomeni čestitka trenerja, ki te spremlja in pozna tvoje dobre plati in tudi pomanjkljivosti. Seveda pa sem bila vesela tudi čestitk od doma, kjer so rekli, da so skakali do stropa, ko sem jim sporočila novico. Tudi na naši fakulteti so na spletni strani objavili, da sem postala velemojstrica, in sedaj mi čestitajo tudi tisti na fakulteti, ki jih ne poznam.
Seveda jih imam. Lahko začnem osvajati še moške naslove. Prvi, ki je več kot ženska velemojstrica, je mednarodni mojster. Moški imajo pač v šahu višje ratinge kot ženske, kjer je najvišji 2500. Pri moških je to 2800. Sicer pa bom začela nastopati tudi v svetovnem pokalu, kamor sem se uvrstila z dobrim izidom z evropskega prvenstva. V svetovnem pokalu lahko nastopa le najboljših 128 z vsega sveta. Tako je moj naslednji cilj, da se na svetovnem pokalu odrežem kar najbolje.
Poskušam čim več, vendar je letos kar precej dela na fakulteti in vedno mi ne uspe, čeprav večino prostega časa posvetim šahu.