Zamejski ustvarjalci sredi domovine

Državna sekretarka v Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je tudi sama novinarka in publicistka, že dobro leto vabi slovenske kulturne ustvarjalce na pogovore v prostore urada. Imenovala jih je Sredi domovine. Ime pove vse. Slovenija je tudi zanje, ki sicer živijo v sosednjih državah, domovina matičnega naroda.

Pretekli teden je Vesna Humar povabila na pogovor dva koroška umetnika slovenskih korenin: Mirka Malleja, akademskega slikarja, performerja, ilustratorja in karikaturista, in glasbenika Marka Aricha. Mirko se je rodil v Celovcu v zavedni slovenski družini, v kateri je bil bonton, da so govorili slovensko, Marko pa je po ljudski šoli izgubil stik s slovenščino, vendar se zaveda in ne taji, da ima slovenske korenine. Oba umetnika imata veliko skupnega. Mirko je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri profesorju Gustavu Gnamušu diplomiral na temo o vizualizaciji glasbe. V svojem slikarskem ustvarjanju pa želi ujeti občutek glasbe. Marko pa s svojim načinom izvajanja glasbe polni človekovo dušo in prostor in ustvarja okvire, v katerih lahko slikar najde svoje ideje. Da sta umetnika našla stične točke, sta pokazala tudi na pogovoru v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Marko je dal pogovoru glasbeni okvir, Mirko pa je svojo pripoved obogatil z razstavo slik, ki bodo na Uradu na ogled do konca meseca. Državna sekretarka Vesna Humar je že napovedala novega gosta na pogovoru Sredi domovine: tržaškega slikarja in novinarja Dušana Jelinčiča.

Dober večer, sosed

Jutri bo v Avstriji državni praznik, ki spominja na jutrišnji dan leta 1955, ko je zadnji zavezniški vojak zapustil ozemlje Avstrije. Republika Avstrija je tako postala samostojna država, ki je razglasila nevtralnost. V čast temu prazniku organizirajo nekatera slovenska društva na dvojezičnem ozemlju prireditve z naslovom »Dober večer, sosed! Guten Abend, Nachbar!«, na katere povabijo kulturne skupine in posameznike iz nemško govorečega naroda soseda in s tem poudarjajo željo po sožitju in enakopravnosti obeh narodov in njunih kultur. Take prireditve bodo drevi, na predvečer praznika, v Železni Kapli, na Radišah, v Dobrli vasi in v še nekaterih koroških krajih. Praznik je tudi spomin na žrtve iz slovenske narodne skupnosti, ki so imele pogum upreti se nacizmu. Prav slovenski upor je bil eden od temeljev za ustanovitev sedanje Republike Avstrije, tudi zapisan v znameniti Avstrijski državni pogodbi.