Zavzemajo se za učinkovitejše urejanje vodotokov

Zgornje Gorje – Kot je pojasnil Urban Ilc, so bili izredni ukrepi na Zgornjem Gorenjskem že izvedeni, s sklenitvijo sanacijskih pogodb pa se nadaljujejo dela na vodotokih, ki so bili najbolj prizadeti. Med njimi sta potok Završnica v žirovniški občini in potok Blatnica v Begunjah, kjer so sanacijska dela že stekla. »Dela na Blatnici so trenutno zaključena v enem delu, in sicer gorvodno od Begunj, medtem ko se na drugih odsekih še nadaljujejo,« je dejal.

V teh dneh je predviden sestanek z ministrstvom za kulturo, na katerem bodo sanacijske ukrepe na Blatnici uskladili s konservatorskim načrtom za spomeniško zaščiteno območje graščine Katzenstein, v kateri deluje psihiatrična bolnišnica. »Predvidena je ureditev, ki bo zagotovila večjo stopnjo varnosti za bolnišnico, pri čemer se bomo potrudili, da ne bi poslabšali razmer dolvodno, zlasti v Poljčah, kar je velik izziv,« je dodal. V radovljiški občini se obenem začenja sanacija potoka Zgoša, pri čemer je vrednost del ocenjena na dober milijon evrov, medtem ko so sanacijska dela na Blatnici vredna približno osemsto tisoč evrov. Radovljiški župan Ciril Globočnik je še vedno zaskrbljen za območje Begunj. »Na vodotokih je bilo nekaj narejenega, še zdaleč pa ne dovolj do končne odrešitve,« je opozoril.

Sredstva sanacijskega programa

Večji izziv bo po Ilčevih besedah predstavljalo tudi urejanje struge potoka Završnica, kar bo zahtevalo 550 tisoč evrov. »Strugo potoka bomo stabilizirali dolvodno od mostu, medtem ko smo gorvodno že lani v sklopu izrednih ukrepov izvedli sanacijo,« je dejal Ilc in dodal, da bodo sanacijska dela na omenjenih treh vodotokih potekala predvidoma do konca leta.

Sanacijski program za obdobje 2024–2028 predvideva v tem in prihodnjem letu za območje zgornje Save, ki zajema celo Gorenjsko, po 14 milijonov evrov, v naslednjih treh letih pa 29 milijonov evrov. V letnem programu vzdrževalnih del pa je predvidenih 4,5 milijona evrov. »V okviru sanacijskega programa so za naslednje leto načrtovani ukrepi, ki so trenutno uvrščeni med druge prioritete. Gre za odseke na tistih vodotokih, ki ne predstavljajo tako perečih težav,« je pojasnil Ilc.

Problematičen jez v Krnici

V občini Gorje se srečujejo s težavami na vodotoku Radovna in njenih pritokih, zlasti glede regulacije struge nad vodnim zajetjem Ovčje jame. »Med zadnjimi jesenskimi poplavami se je struga premaknila proti desnemu robu Radovne, kar je povzročilo izsušitev dela zajetja Ovčje jame, ki oskrbuje z vodo občine Gorje, Bled in Radovljica,« je dejal gorjanski župan Peter Torkar, ki je gostil tokratno koordinacijo.

Ob tem je opozoril na resno stanje jezu v Krnici, pri novem mostu, ki ga je zob časa že močno načel. »Nad jezom, le 12,7 metra stran, poteka magistralni vodovod. Če bi jez popustil, bi se v nekaj urah erozija prodca razširila do magistralne cevi, kar bi lahko povzročilo izpad oskrbe s pitno vodo,« je poudaril. Jez ne le varuje magistralni vodovod, ampak tudi oskrbuje hidroelektrarno. »Direkcija za vode ne namerava vlagati v obnovo jezu, saj je to naloga tistega, ki izkorišča vodno energijo – v tem primeru zasebnega lastnika hidroelektrarne. Vendar pa naj lastnik ne bi imel zadostnih sredstev za obnovo jezu,« je dodal Torkar.

Nevarne so hudourniške vode

Medtem ko Bohinj lani ni utrpel hujših posledic po avgustovski vodni ujmi, so oktobrske in novembrske jesenske padavine povzročile nekaj plazov in močno narasle vodotoke. »Najbolj prizadeta je bila Mostnica, pri čemer sta bila ogrožena tudi kanalizacija in vodovod. Pred kratkim smo pridobili zadnje dovoljenje za gradnjo zadnjega zaščitnega zidu,« je pojasnil bohinjski župan Jože Sodja.

Dodal je, da je reka Sava na več mestih močno erodirala bregove, kar bo zahtevalo regulacijo. Kritično je tudi območje ob potoku Rečica, kjer je zaradi spodjedanja hriba povečana nevarnost plazu. »Potok je treba nujno urediti, da preprečimo nadaljnje spodjedanje,« je poudaril. Trenutno država pripravlja projekt za območje Češnjice, kjer je voda, potem ko je v hribih odneslo jezove, prodrla s silovitim tokom. Po mnenju Sodje bo treba urediti dodatne jezove, da bi nekoliko umirili hudourniške vode.

»Podali smo predlog, da bi bilo območje Zgornje Gorenjske, ki je v senci velikih poplav, deležno večje pozornosti in financiranja. Velike poplave se namreč lahko zgodijo tudi pri nas, zato potrebujemo več sredstev za urejanje vodotokov. V bohinjski občini so posebno nevarne hudourniške vode, ki tečejo skozi naselja ali ob njih in so v mnogih primerih celo bolj nevarne kot sama Sava,« je še opozoril Sodja.