Kruh, maslo, med, mleko in jabolko – to je pet osnovnih živil, ki jih ima večina ljudi verjetno ves čas doma. In so tudi osnova zdravega zajtrka, še zlasti, če so lokalno pridelana. Na to nas vsako leto spomnijo tudi v tednu slovenske hrane, katerega vrhunec predstavlja današnji tradicionalni slovenski zajtrk. V vrtcih, šolah ter številnih drugih ustanovah in podjetjih so danes na jedilnik postavili omenjena živila in tako opozorili ne samo na pomen zdravega prehranjevanja, ampak tudi rednega zajtrkovanja, ki ima ključno vlogo pri ohranjanju zdravja, še posebno pri otrocih in mladostnikih, ki so v obdobju intenzivne rasti in razvoja.
Pred začetkom tedna slovenske hrane smo zato lahko slišali, da je tradicionalni slovenski zajtrk ena najlepših zgodb s področja javnega zdravja, trajnostnega kmetijstva in prehranske kulture, saj na preprost, a učinkovit način združuje lokalno pridelano hrano, izobraževanje in skrb za zdrav življenjski slog. Zajtrk, poudarjajo pristojni, je prvi obrok dneva in tako ključen za zdrav začetek dneva, saj nam zagotovi energijo ter pripomore k boljši koncentraciji, boljšemu razpoloženju in večji telesni vzdržljivosti. Je temelj zdravja in dobrega počutja vsakega posameznika, redno zajtrkovanje je obenem povezano z manjšim tveganjem za debelost in kronične bolezni. Kljub temu mnogi zajtrk še vedno izpuščajo. Pri tem je skrb vzbujajoče, da raziskave kažejo izrazit trend upadanja rednega zajtrkovanja zlasti pri mladostnikih, medtem ko se je pri odraslih delež tistih, ki redno zajtrkujejo, v zadnjem desetletju celo nekoliko povečal, in sicer pri moških za 3,7 odstotka in pri ženskah za 3,9 odstotka. Med mladimi je ta slika precej manj optimistična: 15-letniki zajtrkujejo bistveno manj pogosto kot 11-letniki, pri čemer dekleta izpuščajo zajtrk pogosteje kot fantje.
Otroci prve prehranske vzorce in navade pridobijo v ožjem družinskem okolju, utrdijo in nagradijo pa jih nato v vrtcu in šoli. Sistem vzgoje in izobraževanja ima namreč pri nas pomembno vlogo tudi pri privzgajanju zdravih prehranjevalnih navad, saj smo z našim načinom organiziranosti prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih lahko zgled tudi ekonomsko razvitejšim državam. Ne samo, da temelji na zdravi in uravnoteženi prehrani, ključno pri tem je tudi, da so obroki v vrtcih in šolah subvencionirani in torej dostopni vsem.
A ne pozabimo, najpomembnejši zgled otroci dobijo doma. Tradicionalni slovenski zajtrk naj bo tako opomnik za vse – z zdravimi prehranskimi navadami namreč oblikujemo temelje zdravja in kakovostnega življenja, ki jih začnemo postavljati že v otroštvu.