Zdrave zagorelosti ni

Kožni rak (brez malignega melanoma) je najpogostejši rak v Sloveniji, pri čemer letno zboli več kot štiri tisoč ljudi. Ultravijolični (UV) žarki lahko povzročijo tudi opekline, začasno slepoto, poškodbe oči ter povečajo toplotno obremenitev. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je devetdeset odstotkov primerov kožnega raka posledica UV-sevanja, zato bi jih z ustrezno zaščito lahko v veliki meri preprečili. »V pomoč pri seznanjanju, opolnomočenju in spodbujanju k spremembi prepričanj je Evropski kodeks proti raku – in ta je naše osnovno vodilo. Govori o dejavnikih, ki so povezani z nastankom raka; pove tudi, kaj je mogoče ukreniti, da bi zmanjšali tveganja za te bolezni,« je na nedavni novinarski konferenci poudarila Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje z ministrstva za zdravje. Evropski kodeks proti raku, ki vsebuje 12 nasvetov za zmanjšanje zbolevanja za rakom, se v sedmem nasvetu posveča preprečevanju kožnega melanoma s pozivom, da se čim manj izpostavljamo sončnim žarkom in se ustrezno zaščitimo. Posebno skrbno moramo zaščititi otroke – sončne opekline v otroštvu so dokazano pomemben dejavnik tveganja za razvoj melanoma v kasnejših letih.

Porast melanoma

»Melanom je najbolj nevarna oblika kožnega raka in glavni vzrok smrti zaradi rakavih bolezni kože. V Sloveniji po podatkih Registra raka za kožnim melanomom v povprečju letno zboli več kot 600 oseb; 125 jih umre. Po pojavnosti je med vsemi rakavimi boleznimi na šestem mestu, skrb vzbujajoče pa je predvsem dejstvo, da se število novih primerov v zadnjih desetletjih vztrajno povečuje. V prihodnjih dvajsetih letih pričakujemo celo več kot 50-odstotni porast bremena te vrste raka,« je opozorila doc. dr. Urška Ivanuš, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku in vodja državnega programa Zora na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Zaščitni ukrepi

Tveganje za nastanek kožnega melanoma in drugih vrst kožnega raka lahko bistveno zmanjšamo z doslednim upoštevanjem zaščitnih ukrepov, med katerimi so predvsem izogibanje neposrednemu soncu med 10. in 16. uro, ko je UV-sevanje najmočnejše, umik v senco, uporaba pokrival in oblačil, ki pokrivajo čim več kože, ter sončnih očal z UV-zaščito, redno in pravilno nanašanje krem z zaščitnim faktorjem najmanj 30 ter neuporaba solarijev, saj dodatno povečujejo tveganje za nastanek kožnih poškodb. Asist. Bor Hrvatin Stančič, specialist dermatolog z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, je dodatno pojasnil: »Za zgodnje prepoznavanje melanoma svetujemo redno samopregledovanje s pomočjo kriterijev​ ABCDE, znakom grdega račka in seveda rednimi pregledi pri dermatologu. Zaščitna sredstva naj se ne bi uporabljala kot sredstvo, da počasi pridobimo rjavo barvo oz. le kot zaščita pred sončno opeklino. Vsaka zagorelost kože je poškodba kože. Zdrave zagorelosti ni. Koža si škodo 'zapomni', zato šteje vsak trenutek odgovornega ravnanja.« Ustrezna zaščita pred UV-sevanjem ščiti tudi pred prezgodnjim staranjem kože.

Program Varno na soncu

Tudi na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) že vrsto let opozarjajo na škodljive posledice čezmernega izpostavljanja UV-sevanju (tako sončnemu kot tistemu iz umetnih virov) in na možnost učinkovite zaščite. Z različnimi preventivnimi dejavnostmi ozaveščajo tudi otroke in mladostnike. Program Varno s soncem izvajajo v prijavljenih vrtcih in šolah iz vseh regij Slovenije. Do lani je v programu sodelovalo več kot 869 tisoč predšolskih otrok in osnovnošolcev.

Delavci na prostem

Delodajalci morajo v skladu z zakonom o varnosti in zdravju pri delu oceniti tveganja na delovnem mestu. Glavni namen je prepoznati dejavnike, ki ogrožajo varnost in zdravje zaposlenih, ter določiti ukrepe za zmanjšanje teh tveganj. Tveganje za zdravje delavcev na prostem pa predstavljajo tudi visoke temperature. Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je opozorila: »Izpostavljenost toplotnim obremenitvam in UV-sevanju vpliva na zmanjšanje delovne storilnosti in povečuje verjetnost bolniške odsotnosti, kar predstavlja izziv pri organizaciji dela. Delavci v toplotno neugodnih razmerah se težje osredotočijo, hitreje utrudijo, se počutijo izčrpane in začnejo delati napake, kar povečuje tveganje za nezgode. Pravilna prilagoditev delovnih mest na prostem v poletnih mesecih lahko zagotovi potrebno varnost in zaščiti zdravje zaposlenih.«

Nedavni dogodek pod sloganom Varno na soncu je organiziralo ministrstvo za zdravje v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za medicino, dela, prometa in športa UKC Ljubljana, NIJZ, Dermatovenerološko kliniko UKC Ljubljana, Onkološkim inštitutom Ljubljana in Zvezo slovenskih društev za boj proti raku.