Že šest desetletij na istem mestu

Branislav Reljić se za študij medicine ni odločil zaradi želje po statusu ali bogastvu, temveč zaradi želje po pomoči ljudem. »Matematike nisem dobro znal, fizika me ni zanimala, kemija tudi ne prav preveč,« se nasmehne in doda: »Medicino sem izbral kot pot do poklica, v katerem bi lahko pomagal ljudem.« Na začetku je razmišljal o ortopediji, a ga je pot pripeljala do ginekologije, ki jo opisuje kot lep poklic: »Porodna soba, otroci jokajo, zadovoljne ženske – ginekologija se mi še vedno zdi nekaj čudovitega.«

Po začetnem delu v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor se je Reljić leta 2008 odločil za delo v kranjski bolnišnici, kjer pravi, da se počuti kot doma. V majhnem kolektivu so odnosi pristni in vzdušje domače. »Prvi dan sem imel nekaj treme in strahu, kako se bom izkazal. Ko prideš kot mlad zdravnik z malo izkušnjami, je to normalno,« pojasnjuje. Vendar pa so ga sodelavci lepo sprejeli in danes se vidi v tej ustanovi do upokojitve.

Veliko sprememb

Ob delu je Reljić opazil številne spremembe. Vsaka generacija vodstva je imela podobne cilje – kakovostno oskrbo pacientk in strokovnost, a z različnimi pristopi. Reljić opaža, da je digitalizacija včasih velik izziv: »Digitalizacija nam včasih vzame precej časa, sploh srednji in starejši generaciji, ki nismo tako hitri na računalnikih, a je nujno, da sledimo napredku.« Tudi oskrba pacientk se je čez leta spremenila. »Spremenile so se družbene norme in pričakovanja. Pacientke danes pridejo z veliko vprašanji, saj pogosto preberejo informacije na internetu, ki pa niso vedno pravilne,« pravi Reljić. Zdravniki se morajo zato več pogovarjati z njimi, da pridobijo njihovo zaupanje. Poleg tega se je spremenil tudi čas hospitalizacije, način operativnega dela, povečalo pa se je tudi število carskih rezov.

Ponosni na ustanovo

Bolnišnica, zgrajena leta 1964, je imela takrat dve sodobni operacijski dvorani, oddelek za intenzivno nego s šestimi posteljami, klimatizirane operacijske prostore, porodni blok s sedmimi posteljami, centralno sterilizacijo, klinični, citološki in histološki laboratorij, trideset sob z 92 posteljami, upravne prostore, kuhinjo z jedilnico, pralnico in kotlarno.

Ob 60-letnici stavbe Reljić izraža ponos nad ustanovo, a obenem pa tudi skrb za njeno prihodnost. Čeprav so, kot pravi, plačila s strani zavarovalnice pogosto podplačana, ostaja trdno prepričan, da je kranjska porodnišnica ključnega pomena za regijo. »Vsako vodstvo se je trudilo, da bi bolnišnico vsaj delno obnovili,« pove. Zaveda se, da bi bili potrebni energetska sanacija in obnova, vendar upa, da bo ustanova še dolgo delovala in služila ženskam s tega območja. Za Reljića delo v kranjski bolnišnici predstavlja več kot le poklic. »Vsak dan, ko pridem v službo, me motivira ekipa nasmejanih sodelavk,« pravi. Dodaja, da kljub občasni utrujenosti nikoli ni pomislil na menjavo službe. »V tej hiši se vidim do upokojitve,« z iskreno predanostjo svojemu poklicu sklene pogovor.