Zelena luč za božičnico

Ljubljana – Državni zbor je v torek sprejel zakon o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Podprlo ga je 48 poslancev, eden je glasoval proti, drugi iz vrst opozicije so se zaradi nekaterih pomislekov o predlaganih rešitvah vzdržali glasovanja.

»Zimski regres je nova pravica iz delovnega razmerja, s katero se želi vsem delavcem v enakem položaju zagotoviti dodatni prejemek v posameznem koledarskem letu, ki bi pripomogel k izboljšanju njihovega zadovoljstva in motivacije za opravljanje dela,« je pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič. Znesek prejemka, ki je oproščen plačila davkov in prispevkov, je vezan na polovico minimalne plače, kar za leto 2025 pomeni 639 evrov. Nakazan mora biti do 18. decembra, razen če je podjetje v likvidnostnih težavah; v tem primeru je skrajni rok za izplačilo 31. marec. Poleg tega zakon dopušča možnost, da delodajalec ob izpolnjevanju pogojev do takrat zamakne izplačilo v višini treh četrtin zimskega regresa.

Zimski dodatek in sistem normirancev

Glede na to, da pokojninska reforma doslej še ni bila objavljena v uradnem listu, zakon ureja tudi izplačilo zimskega dodatka upokojencem. Upravičenci bodo prejeli 150 evrov, in sicer do 19. decembra, v primeru naknadno priznane pravice pa najkasneje skupaj z izplačilom redne pokojnine in nadomestil iz invalidskega zavarovanja za mesec maj prihodnje leto.

Spremembe v sistemu tako imenovanih normirancev je vlada po besedah ministra Boštjančiča predlagala s ciljem omilitve določenih tveganj, povezanih z omejevanjem vstopa v sistem normiranih odhodkov, zmanjševanja obsega sive ekonomije, odprave anomalij in povečanja motivacije za širitev podjetniške aktivnosti. Prihodkovni pogoj za vstop v sistem za polne normirance se zvišuje s sedanjih 60.000 evrov na 120.000 evrov, za tako imenovane popoldance pa s sedanjih 30.000 na 50.000 evrov. Prav tako se zvišuje prihodkovni pogoj povprečja prihodkov dveh zaporednih preteklih let za obvezen izstop iz sistema: za polnega normiranca na 120.000 evrov, za popoldanca na 50.000 evrov in za ostale zavezance na 85.000 evrov.

Načrtujejo pobudo za veto in ustavno presojo

Delodajalske organizacije, ki se med drugim zavzemajo za to, da bi bilo izplačilo zimskega regresa prostovoljno in ugodneje davčno obravnavano, so v postopku sprejemanja zakona prekinile aktivnosti v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Kot so pojasnile, zaradi vladnih kršitev pravil o delovanju ESS. Po sprejemu zakona je izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček, sicer tudi predsedujoči Ekonomsko-socialnemu svetu, za Slovensko tiskovno agencijo povedal, da za zdaj ne načrtujejo izstopa iz ESS, bodo pa do socialnega dialoga ostali zadržani. Sodelovali bodo pri zaključevanju obravnave odprtih vsebin, novih pa do konca mandata aktualne vlade ne pričakujejo več veliko. Rešitve za zaostrene odnose bodo socialni partnerji iskali na izrednih sejah kolegija ESS; prvič naj bi za mizo sedli prihodnji teden.

V okviru interesne skupine delodajalcev v državnem svetu medtem načrtujejo pobudo za odložilni veto na zakon, o čemer bodo po Gorenščkovih napovedih odločitev sprejeli danes. Poleg tega potekajo posvetovanja s pravniki glede vložitve ustavne presoje zakona.