V javnem zavodu Osnovno zdravstvo Gorenjske je združenih vseh sedem zdravstvenih domov na Gorenjskem, med njimi je največji Zdravstveni dom Kranj (na sliki). / Foto: Tina Dokl
Želi Kranj res na svoje
Zgornjegorenjski župani ne podpirajo predloga kranjske občine o spremembah v Osnovnem zdravstvu Gorenjske. Najbolj jih skrbi morebiten enostranski izstop Zdravstvenega doma Kranj iz javnega zavoda.
Jesenice – Župani Zgornje Gorenjske so prejšnji teden na koordinaciji na Jesenicah razpravljali tudi o predlogu Mestne občine Kranj (MOK), da bi spremenili odlok o ustanovitvi Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG). Za župane je takšen predlog nesprejemljiv, podpirajo namreč sedanje delovanje in organizacijo OZG kot enotnega sistema osnovnega zdravstva na območju celotne Gorenjske. Kot je dejal jeseniški župan Peter Bohinec, bodo zgornjegorenjski župani do 12. maja posredovali enotne pripombe na predlagano besedilo odloka. Največ pomislekov imajo glede določbe, po kateri bi MOK lahko enostransko izstopila iz organizacijske enote OZG, je poudaril.
V Kranju zanikajo, da predlagajo izstop Zdravstvenega doma Kranj iz OZG. »MOK odločno zavrača navedbe, da je predlagala izstop iz OZG. Poudarjamo, da tako potezo sicer predvideva že obstoječi odlok o ustanovitvi OZG in se smiselno zgolj ohranja v predlogu novega odloka,« so odgovorili za Gorenjski glas.
Kot pojasnjujejo, so vsem gorenjskim županom predstavili predlog sprememb pri organizaciji in upravljanju OZG, ki bi jih dosegli s sprejemom odlokov o ustanovitvi OZG in o ustanovitvi sveta ustanoviteljev OZG. »Namen sprememb je večji vpliv občin na poslovanje javnega zavoda OZG, boljši nadzor nad poslovanjem, transparentnost poslovanja in ne nazadnje uskladitev z obstoječo zakonodajo, konkretno s spremembami zakona o zdravstveni dejavnosti,« so razložili.
Novi odlok o ustanovitvi OZG po tem predlogu predvideva novo upravljavsko zasnovo zavoda, jasnejšo delitev odgovornosti med organi, močnejšo finančno, revizijsko in razvojno disciplino ter preglednejšo organizacijo enot in skupne službe, pravijo v Kranju. »Glede na predlog bi bil svet zavoda manjši in bolj operativen, javni zavod bi imel ločeni vlogi direktorja in strokovnega direktorja, vodje posameznih enot (zdravstveni domovi) pa bi imeli status pomočnika direktorja.«
Občine ustanoviteljice bi po kranjskem predlogu svoj vpliv po novem uveljavljale – enako kot pri javnem zavodu Gorenjske lekarne – prek sveta ustanoviteljic. »Sledili smo načelu, da če občine nosijo odgovornost do poslovanja tega zavoda, morajo imeti tudi dejanski, neposreden vpliv. Finančna prednost novega odloka bi bila v tem, da upravljanje ne bi bilo zgolj formalno urejeno, pač pa opremljeno z mehanizmi notranje kontrole, cenovne discipline in pravočasne stabilizacije v primeru negativnega poslovanja posamezne enote. Ker bi več pristojnosti dobil nov organ – svet ustanoviteljic, bi tako dosegli tudi lažje usklajevanje pri raznih soglasjih in razvoju zavoda. Svet ustanoviteljic je potreben, ker za 18 občin pomeni enoten kanal za skupne odločitve, sestavljali bi ga župani občin z glasovalnimi pravicami glede na število prebivalcev posamezne občine,« so pojasnili v MOK, kjer so prepričani, da so njihovi predlogi smiselni in zakonsko usklajeni.
