Želje in zaobljube

Izteka se eden najbolj kaotičnih mesecev v letu: novo leto bi radi pričakali z generalno počiščenim stanovanjem, se še pred novim letom srečali s prijatelji, ki jih mogoče nismo videli že več let, obiskali kakšen božični sejem, pravočasno – čeprav se to vsaj po mojih izkušnjah vedno spremeni v zadnjem hipu – nakupili darila … Seznam opravkov, ki si jih tudi sama zadam za december, je vedno dolg, neizpolnitev pričakovanj pa povezana s stresom, ker je vse, kar si zastavimo v decembru, res težko stlačiti v en mesec.

In tako pridemo do novoletnih zaobljub, ko se zatrdno odločimo, da bo prihodnje leto vse drugače. Kot da s prvim januarjem prestopimo neko magično črto, ko lahko izbrišemo vse, kar smo počeli doslej, in začnemo povsem na novo. Kar naenkrat bomo postali nadvse organizirani, varčni, asketski, razumevajoči … Na seznam zaobljub ljudje najpogosteje uvrstijo tiste, ki so povezane z bolj zdravim življenjskim slogom, torej da bodo jedli bolj zdravo, se več gibali, pili manj alkohola, nehali kaditi, se izogibali stresu ter se več posvečali družini in prijateljem. A raziskave so pokazale, da naj bi kar 80 odstotkov ljudi na svoje zaobljube pozabilo že do prvega februarja, zastavljene cilje pa naj bi dosegla manj kot desetina. Verjetno je to tudi zato, ker si zastavimo čisto previsoka pričakovanja. Če smo se recimo že vse leto pred tem neuspešno trudili, da bi shujšali vsaj za kakšen kilogram, je nerealno pričakovati, da bomo v novem letu uresničili zaobljubo, da bomo shujšali deset kilogramov do poletja. Mogoče bi bilo lažje, če bi začeli vsaj s tem, da bi zmanjšali količino hrane pri posameznem obroku, sendvič s salamo in sirom za malico zamenjali s smutijem in podobno. Prav tako samo vstopnica za fitnes ni čarobna palica, s katero bomo kar naenkrat dosegli izvrstno telesno pripravljenost. Za začetek si mogoče obljubimo zgolj to, da se vsaj po nekaterih opravkih odpravimo peš namesto z avtom, namesto dvigala uporabljamo stopnice in podobno. Če bodo želje in pričakovanja bolj realna, jih bomo lažje izpolnili in bomo najbrž tudi bolj zadovoljni sami s sabo.

V naši družini imamo že nekaj let tudi navado, da pred začetkom novega leta na list papirja zapišemo svoje želje za prihodnje leto. Te nikoli niso nerealne, ampak so navadno povezane z nečim, kar načrtujemo že dlje časa oziroma temeljijo na tem, kar vemo, da lahko od nekoga pričakujemo. In je potem konec leta vedno zanimivo pogledati, kaj se nam je uresničilo. In je lep občutek, ko ugotoviš, da se ti marsikatera želja izpolni, če le ne pričakuješ preveč, ne od sebe ne od drugih. In zato je ena želja na mojem seznamu že stalnica: da bi se trudili razumeti drug drugega.