Zemljiški spor pristal na sodišču

Kranj – Leta 2019 je kranjski kriptomilijonar Damian Merlak od družine Pačnik kupil štiri propadajoče bohinjske hotele. Napovedal je njihovo celovito prenovo in ponovno oživitev, obljube pa v večji meri tudi uresničil. Zastal je le projekt rekonstrukcije nekdanjega Hotela Zlatorog v Ukancu, ki je zaprt vse od leta 2011. Merlakova družba je objekt leta 2022 porušila in pridobila gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo, nakar se je zapletlo pri zemljiščih.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je proti družbi Merlak Investicije leta 2023 vložil tožbo z navedbami, da je država na podlagi zakona iz leta 1993 lastnik kmetijskih zemljišč v okolici hotela, ki so v preteklosti služila turistični in rekreativni rabi. Glede tega so zadnji dve leti potekala pogajanja med Merlakom in skladom, a so bila po besedah pooblaščenca tožene stranke Valentina Bajuka neuspešna. »Vzporedno s sodnim postopkom bomo še naprej iskali možnosti za rešitev spora po mirni poti, vendar po dosedanjih izkušnjah v tem ne vidim velikih možnosti,« je po pripravljalnem naroku, ki je v preteklem tednu potekal na kranjskem okrožnem sodišču, povedal Bajuk.

Načelo zaupanja

Na toženi strani so prepričani, da je družba Merlak Investicije nesporno zemljiškoknjižni in dejanski lastnik predmetnih nepremičnin, saj kot je poudaril Bajuk, je zaupala v stanje javnih registrov. »Zemljiška knjiga je vodena s strani sodišč, torej države, ki pa je na pravne posle med pravnimi predniki družbe podajala soglasja in odobritve, čemur je trenutni zemljiškoknjižni lastnik oziroma njegov zakoniti zastopnik in edini družbenik zaupal,« je navedel Bajuk in dodal, da država danes s svojim tožbenim zahtevkom ruši načelo zaupanja v pravo in varnost pravnega prometa. Ob tem je opomnil, da se je v konkretnem primeru izvedlo šest vpisov različnih zemljiškoknjižnih lastnikov spornih nepremičnin.

Poudaril je še, da je imela država trideset let možnost, da zadevo uredi, sproži postopke ali nasprotuje posesti, a nič od tega ni storila. »Ali mora sedaj tisti, ki vstopa v pravi posel in nima resursov, kot jih ima država, nositi tveganje in dolžnost, da za trideset let nazaj ugotavlja, kaj se je dogajalo,« se je na sodišču retorično spraševal Bajuk.

Pravni posli zmotni

Kot je v zvezi s tožbo za ugotovitev lastninske pravice, ki je ocenjena na 200.000 evrov, povedal državni odvetnik Marko Čadež, je država na podlagi zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS iz leta 1993, ki ureja lastninjenje kmetijskih zemljišč, postala lastnica omenjenih zemljišč. Sodišču je predložil sodno prakso, v kateri so sodišča že večkrat odločila, da načelo zaupanja v zemljiško knjigo ni absolutno.

Glede raziskovalne dolžnosti kupca je vrhovno sodišče po Čadeževih besedah že povedalo, da z nepremičninami, ki so po zakonu o skladu postale last države, niso možni pravni posli in da so vsi naknadni pravni posli zmotni, neveljavni in neupoštevani. »Izgovor, da tožena stranka oziroma vsi vključeni subjekti niso vedeli in niso mogli vedeti, je nenavaden. Zakon, na podlagi katerega je država dobila lastninsko pravico, je bil namreč javno objavljen,« je dejal Čadež.

Da gre za kompleksna pravna vprašanja in da tudi dosedanja sodna praksa ni povsem primerljiva s tem primerom, je poudarila sodnica Nina Zadravec. »Bistveno vprašanje je, ali je država lastninsko pravico, če jo je imela, izgubila z dnem, ko se je v zemljiško knjigo vpisal dobroverni pridobitelj lastninske pravice,« je navedla. Prvi narok bo predvidoma potekal 22. septembra.