Živeti z ekstremi

V preteklih dneh oz. tednih se je velik del Evrope znašel v primežu vročinskega vala, ki je marsikje terjal celo smrtne žrtve. Tudi v Sloveniji smo še pred tednom dni tarnali zaradi neznosne vročine in si želeli, da bi končno popustila, nakar smo v tem tednu vendarle lažje zadihali. Ob bližajoči se hladni fronti smo sicer trepetali in upali, da težko pričakovane osvežitve in dežja ne bo spremljala huda ura z močnimi neurji in točo, ki znajo povzročiti silno škodo, kar se v naših krajih k sreči ni zgodilo. Izsušena zemlja, ki je že lep čas klicala po padavinah, je te končno tudi dobila, visokogorje je celo pobelil sneg. Živo srebro, ki je nedolgo pred tem dosegalo temperature krepko nad 30 stopinjami, ponekod po državi pa ga je vročina potisnila celo čez 35 stopinj, je strmoglavilo za 15, celo 20 stopinj. Dneve temperature so bile bolj jesenske kot poletne. Te dni se gibajo med 20 in 25 stopinjami, kar tistim, ki težko prenašajo vročino, nadvse ustreza, ljubiteljem vročega poletja pa se bo kmalu – če se jim že ni – začelo kolcati po višjih temperaturah. Tako pač je, vreme nikoli ne more biti vsem pogodu.

Dejstvo pa je, da vreme vse bolj vpliva na naša življenja. Kot ugotavljajo na Agenciji RS za okolje (Arso), se v zadnjih letih število in dolžina vročinskih valov povečujeta, poleg tega se pojavljajo bolj zgodaj v letu. Po njihovi oceni naj bi se temperatura v državi do konca stoletja dvignila za okoli tri stopinje Celzija. Prav tako so zgovorni Arsovi podatki o podnebnih značilnostih letošnjega junija. Na ravni države je bil rekordno topel oz. najtoplejši junij vsaj od leta 1950 – z odklonom temperature 3,7 stopinje nad povprečjem. Odklon povprečne temperature letošnjega junija od povprečnega junija iz 70. let prejšnjega stoletja je znašal kar šest stopinj. Letošnji junij je bil tudi najbolj suh v zadnjih 75 letih, saj je padla le slaba četrtina običajne količine padavin.

Ob zadnjem vročinskem valu so bržkone tudi vneti nasprotniki klimatskih naprav spoznavali, da bodo brez njih vse težje prenašali poletja. Ekstremne vremenske razmere čedalje bolj skrbijo tudi kmetovalce, saj vse pogostejše suše, nevihte, poplave, močan veter, toča ... še dodatno otežujejo pridelovalne pogoje in ogrožajo pridelke. Prav tako vremenske ujme povzročajo zemeljske plazove, za seboj puščajo poškodovane ceste, domove, vozila in drugo imetje.

Sprijazniti se bomo morali z vse pogostejšimi in močnejšimi ujmami ter da vremenski ekstremi, povezani tudi s podnebnimi spremembami, postajajo stalnica – ne le poleti, temveč tudi v drugih letnih časih. Izogniti se jim ne moremo; lahko se jim le prilagodimo in naučimo živeti z njimi.