Znova o obdavčitvi cerkva

Kranj – Kranjski mestni svet je na zadnji seji zavrnil osnutek sprememb odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki bi za dejavnosti humanitarnih, dobrodelnih in verskih organizacij uvedel novo tarifno kategorijo G ter vrednost točke izenačil s stanovanjsko dejavnostjo. V razpravi je bilo izpostavljeno predvsem vprašanje pravične obdavčitve sakralnih objektov.

Vodja Skupne službe urejanja prostora Nika Rovšek je pojasnila, da je namen popravka razbremenitev zavezancev, ki delujejo v javno korist, ter sistemska umestitev njihovih objektov v novo tarifno skupino. »Objekti humanitarnih, dobrodelnih in verskih organizacij so praviloma večji, a ne ustvarjajo takšne rabe javne infrastrukture,« je dejala. Predlog je zato predvidel nižjo točkovno osnovo, poravnano s stanovanji.

Cerkve niso stanovanja

Irena Dolenc (NSi), ki je temo (previsoke) obdavčitve sakralnih objektov v preteklosti že odprla, je v imenu svetniške skupine sicer pozdravila umestitev nove tarifne skupine za dobrodelne in verske dejavnosti v odlok o NUSZ, a ob tem oporekala predvideni izenačitvi stopnje obdavčitve cerkva s stanovanji. Kot je dejala, so cerkve po naravi in funkciji bližje objektom za namene kmetijstva in gozdarstva ter zaščite in reševanja, za katere se obračunava bistveno nižji NUSZ kot za stanovanja. V cerkvah nihče ne prebiva, gre za objekte, ki opravljajo pastoralno in karitativno poslanstvo, je poudarila.

Da gre pri predlagani rešitvi za »cerkveni davek«, je prepričan Bojan Homan (SDS). »Samo šest občin v Sloveniji ima ta davek,« je dejal. Na drugi strani je Igor Velov (LRV) ocenil, da občina ponuja najmilejši razumen kompromis, saj bi popolna oprostitev sprožila domino učinek.

Oprostitev plačila ni rešitev

Župan Matjaž Rakovec je pojasnil, da je lani štirinajst kranjskih župnij za verske objekte plačalo 30.000 evrov NUSZ, letos, ker so versko dejavnost umestili med družbene dejavnosti, plačujejo okoli 12.600 evrov, s sprejetjem novega odloka pa bi se znesek znižal na 7000 evrov. Če bi šli pri verskih objektih v popolno oprostitev, bi enako lahko zahtevali tudi drugi, od športa do kulture, kar bi občutno načelo proračun, je opozoril.

Podžupanja Manja Zorko (SD) je poudarila, da so občine zakonsko zavezane k zaračunavanju NUSZ tudi za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti, kar izhaja tudi iz odločbe ustavnega sodišča. Nika Rovšek je dodala, da mora občina zasledovati načelo enakosti in sorazmernosti pri NUSZ, ki je plačilo za obremenjevanje komunalne opreme, pri čemer se upošteva stopnja opremljenosti. Za cerkev na Jamniku, ki je tudi redkeje v uporabi, je tako obdavčitev nižja kot za cerkve v mestnem jedru.