Kursk, tretjič
Če otrok zaradi duševnih stisk odklanja šolo, je ključno poiskati strokovno pomoč. / Foto: Gorazd Kavčič
Znova v šolskih klopeh
Začetek šolskega leta je obdobje, ki prinese tako veselje kot tudi stres. Po dolgem poletnem oddihu se mnogi otroci srečujejo z izzivi prilagajanja na šolski ritem, ki se lahko odražajo na duševnem zdravju.
Psihologinji Ana Vanessa Bogataj in Živa Kopavnik iz jeseniškega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov v skladu s smernicami Nacionalnega inštituta za javno zdravje svetujeta, naj se starši namesto na izzive, ki jih prinaša šola, osredotočijo raje na pozitivne vidike, kot sta srečanje s prijatelji in priložnost za učenje novih stvari. »Obiskovanje šole je vendarle nekaj, kar smo vsi prestali, in ni treba pretirano poudarjati, kako je šola nekaj groznega,« sta poudarili. Otroci namreč z začetkom šole lahko doživijo duševne stiske, ki so običajno psihosomatske in se kažejo kot bolečine v trebuhu, slabost ali glavoboli. »Vse to nakazuje na določeno mero tesnobe, ki običajno izzveni v nekaj dneh. Pomembno je, da otrokom prisluhnemo in njihovega doživljanja ne minimaliziramo,« svetujeta in ob tem opozarjata, da je ključnega pomena, da otrok ne izostane od pouka, saj s tem utrjujemo izogibalno vedenje in je odhod v šolo naslednji dan še težji.
Kadar otrok doživlja stisko v taki meri, da bolečine v trebuhu, glavoboli, slabost in vsi morebitni razlogi, ki jih otrok navede, da ne bi šel v šolo, prerastejo v vzorce, govorimo o odklanjanju šole. »Če se otrok znajde v tovrstni stiski, je pomembno, da starši zanj poiščejo pomoč in podporo. V tem primeru se lahko obrnejo tudi na centre za duševno zdravje otrok in mladostnikov in dispanzerje za mentalno zdravje,« poudarjata Ana Vanessa Bogataj in Živa Kopavnik ter ob tem opozarjata tudi na seznam mreže virov pomoči, ki ga je mogoče najti tudi na spletni strani Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA. Ker je na splošno zelo veliko napačnih predstav s področja duševnega zdravja, strokovnjaki svetujejo, da te tematike ne stigmatiziramo, temveč se o njej pogovarjamo in informacije iščemo ter preverjamo pri kredibilnih virih. Kot sta še poudarili psihologinji, je določena mera strahu in tesnobe običajna za nove situacije ter situacije, ki se jim nekaj časa nismo izpostavili. Zavedati pa se moramo, da se z vsako prijetno izkušnjo, v kateri premagamo strah, stiska manjša in postane bolj obvladljiva.