Zoisovo priznanje tudi Luki Vidmarju

Gorenja vas - Reteče – Luka Vidmar je Zoisovo priznanje prejel za pomembne dosežke na področju interdisciplinarnih raziskav literature in kulture med 16. in 19. stoletjem. Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti je sicer letos podelil še 14 nagrad in priznanj. Slavnostna podelitev bo v nedeljo, 9. novembra, v Cankarjevem domu – na predvečer novega državnega praznika dneva znanosti, ki ga bomo letos praznovali prvič. Slovenski dan znanosti sovpada z Unescovim svetovnim dnevom znanosti za mir in razvoj.

Višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Luka Vidmar je s svojimi raziskavami na novo osvetlil literaturo in kulturo na Slovenskem med 16. in 19. stoletjem, so poudarili v obrazložitvi priznanja. Kot so zapisali, je pojasnil usodo izvodov Bohoričeve slovnice in pokazal na povezavo med protestantskim in katoliškim dojemanjem slovenske krščanske skupnosti. Ukvarjal se je z vplivom cenzure, začetki slovenske posvetne dramatike in z nemškim romanom ter potopisom. Preučeval je Zoisov vpliv na upravne in šolske reforme ter njegove zbirke slovenskih in slovanskih knjig. »Svoje raziskave je gradil na doslej neraziskanih rokopisih ter pri tem uspešno povezal literarno, kulturno in umetnostno zgodovino,« so še poudarili v obrazložitvi in dodali, da njegovo delo pomembno prispeva k ohranjanju pisne kulturne dediščine, zlasti Zoisove knjižnice.

Zoisove in Puhove nagrade, so ob tem poudarili na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, izkazujejo in poudarjajo izjemen prispevek prejemnikov k razvoju znanosti in inovacij. »Dosežki so vzor in motivacija za mlade, naslednje generacije raziskovalk in raziskovalcev.« Dodali so še, da s podeljevanjem teh nagrad Republika Slovenija javno priznava pomen znanosti za družbo ter spodbuja k znanstvenemu raziskovanju in inovacijam. Prejemnikom je tako čestital in se jim zahvalil za njihovo delo v blaginjo celotne družbe tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. Ob tem je poudaril, da nov zakon o visokem šolstvu prinaša postopen dvig sredstev za visoko šolstvo do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda, novela zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti pa za znanost, raziskave in inovacije do 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda. Prav tako, je še dodal, poteka izjemen investicijski cikel v visokošolsko in znanstvenoraziskovalno infrastrukturo. Vse te investicije in povečanje sredstev so po njegovih besedah smiselni, ker imamo odlične znanstvenike in inovatorje. »To so ljudje, ki finančna sredstva in infrastrukturo pretvarjajo v znanje, razvoj, vrhunske dosežke, prebojne ideje ter poleg tega še izobražujejo mlade.«