Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je uspešno prestal interpelacijo, prvo v mandatu aktualne vlade. / Foto: Siniša Kanižaj/STA
Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je uspešno prestal interpelacijo, prvo v mandatu aktualne vlade. / Foto: Siniša Kanižaj/STA
Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je v torek, 17. novembra, v državnem zboru uspešno prestal interpelacijo, prvo v mandatu aktualne vlade. Podprlo jo je 30 poslancev iz vrst SD, Svobode in Levice, ki so interpelacijo tudi vložili, proti razrešitvi ministra pa je glasovalo 47 poslancev iz vrst koalicije in Resnice ter poslanec madžarske skupnosti Ferenc Horvath. V izjavi za medije je Kajzer povedal, da je treba na področju zunanje politike strniti vrste, zato je bila s tega vidika razprava v državnem zboru tudi koristna. A po njegovi oceni so bili razlogi zanjo notranjepolitične narave, je poročal STA. Med glavnimi očitki Kajzerju je opozicija navedla politično odgovornost, ki jo kot minister nosi za slovensko blokado skupne izjave Evropske unije, s katero bi slednja obsodila širjenje nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Očitali so mu tudi nezadostno obveščanje državnega zbora in s tem kršitev zakona o zunanjih zadevah in zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Minister je vse očitke zavrnil. Med drugim je poudaril, da Slovenija ostaja zavezana spoštovanju mednarodnega prava, varstvu človekovih pravic, zaščiti civilnega prebivalstva in prizadevanjem za pravičen, celovit in trajen mir na Bližnjem vzhodu. »Naša načela se niso spremenila, spreminja pa se način, kako jih uresničujemo,« je dejal. Opozicijski poslanci so vztrajali, da Kajzer še vedno ni pojasnil razlogov za slovensko blokado skupne izjave Evropske unije glede Zahodnega brega.
Državni zbor bo v petek, 20. novembra, glasoval o državnih proračunih za leti 2027 in 2028. Prihodnje leto naj bi se v proračun steklo 17 milijard evrov, kar je 6,7 odstotka več, kot je trenutno predvideno. V letu 2028 naj bi se prihodki dodatno zvišali na skoraj 17,7 milijarde evrov. Proračunska poraba se bo v letu 2027 zvišala za 6,9 odstotka na 19,4 milijarde evrov, na podobni ravni pa bi ostala tudi leto pozneje. Proračunski primanjkljaj bi tako v letu 2027 znašal 2,3 milijarde evrov oz. 2,9 odstotka BDP, v letu 2028 pa 1,7 milijarde evrov oziroma dva odstotka BDP. Finančni minister Andrej Šircelj je v predstavitvi proračunskih dokumentov v sredo, 18. novembra, dejal, da je ambicija vlade ustvariti gospodarno, učinkovito in razvojno naravnano državo, ki zagotavlja socialno varnost, a ne dopušča zlorab. Ob tem je zavrnil očitke opozicije, da ljudje zaradi okoli 330 milijonov evrov znižanja proračunskih sredstev za socialne izdatke ne bodo dobili tistega, kar jim pripada. Po njegovih besedah ne gre za krčenje pravic, temveč za urejanje sistema, je poročal STA. Poleg predvidenih rezov na področju sociale so v opoziciji vladi med drugim očitali še, da Slovenijo vodi v amerikanizacijo in da sta proračunska predloga nerealna, zato ju v taki obliki ne bo mogoče realizirati.
TV Slovenija je v ponedeljek, 16. novembra, poročala, da naj bi v Družbi za avtoceste v RS (Dars) nasedli spletnim goljufom in kljub opozorilom njihove pristojne službe na navidezni bančni račun v tujini nakazali okoli 1,8 milijona evrov. Konec oktobra naj bi prejeli elektronsko pošto, v kateri se je pošiljatelj predstavil kot avstrijski gradbinec Strabag in sporočil, da je podjetje zamenjalo bančni račun. Pristojne službe Darsa naj bi še pravočasno opozorile, da gre za lažno sporočilo oziroma t. i. phishing, a je finančna služba kljub temu na ta račun med 2. in 6. novembrom izvedla pet plačil v skupni vrednosti 2,6 milijona evrov. Ko so spoznali napako, so na Darsu prekinili dve nakazili, ni pa jim uspelo zaustaviti treh nakazil v skupni vrednosti 1,8 milijona evrov, ki so tako pristali na fiktivnem bančnem računu v tujini. V Darsu zdaj poteka notranja preiskava, predsednik uprave Peter Drobež pa je povedal, da domnevajo, da so bili žrtev dobro organizirane mednarodne kriminalne združbe. Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je v odzivu na razkritje dejal, da pričakuje jasne odgovore glede spornih nakazil in prevzem odgovornosti za ugotovljene nepravilnosti. Zaradi omenjenih nakazil je družbo že (sporazumno) zapustila direktorica področja financ in računovodstva Monika Pekošak, policija pa vodi predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Predsednica nadzornega sveta Darsa Nina Marin je za oddajo 24ur zvečer na POP TV povedala, da je Darsu po hitrem posredovanju uprave in policije uspelo zavarovati skoraj 1,6 milijona evrov od skupno 1,8 milijona evrov, ki so bili nakazani na fiktivne račune. Denar je v postopku vračila družbi, medtem ko je nastala škoda v višini nekaj več kot 200.000 evrov.