Župani o podnebnih spremembah in dostopnosti objektov za invalide

Žirovnica – Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, sprejet leta 2010, je občinam in drugim upravljavcem javne infrastrukture namenil 15 let za prilagoditev objektov in okolja, da bodo dostopni za invalide. Vendar se čas izteka, številne prilagoditve pa še vedno niso uresničene. Janez Antolinc iz Zavoda Brez ovir opozarja: »Zakon preprečuje diskriminacijo invalidov in jih vrednoti kot enakovredne člane družbe. V Sloveniji je približno deset odstotkov populacije hendikepirane, a še vedno ostaja veliko dela. Tam, kjer so zadeve urejene, so urejene celovito, drugod pa pogosto ni rešitev.« Antolinc je poudaril tudi izzive pri prilagoditvah starejših stavb, ki so zaščitene kot kulturna dediščina, kar pogosto podaljšuje časovnice: »Pri novogradnjah se dostopnost načrtuje že v začetnih fazah, kar je ključno. Pomembno je, da dostopnost razumemo širše – ne le za invalide, temveč tudi za mamice z vozički in druge ranljive skupine.« Gorenjska se po njegovih besedah uvršča med vodilne regije glede urejenosti dostopnosti, upravljavci razumejo pomen dostopnosti in uresničevanja zakonodaje. Kot je povedal, trenutno urejajo dostopnost do Blejskega gradu, Festivalne dvorane, Gimnazije Kranj in drugih objektov.

Gostitelj prvega letošnjega srečanja županov Zgornje Gorenjske, župan Žirovnice Leopold Pogačar, je opozoril, da je bilo prehodno obdobje predolgo. »Petnajst let je dolga doba in bojim se, da se je na nekatere zadeve pozabilo. Pa ne mislim na ravni občine, govorim tudi o sistemskih ukrepih na nivoju države, in bojim se, da zadeve še zdaleč niso usklajene in pripravljene,« je pojasnil in osvetlil, kako so lahko objekti zaščiteni z določenim varstvom, prilagoditev dostopnosti pa se ne da izpeljati, saj lahko neki drug predpis ali mnenje temu nasprotuje. Tudi županja Kranjske Gore Henrika Zupan priznava, da so starejši objekti velik izziv: »Glede izenačevanja možnosti invalidov moram reči, da so novo grajeni objekti opremljeni za dostop, pri starejših objektih pa bomo seveda sledili zakonodaji in jih opremili z dvigali in dvižnimi ploščadmi, kjer tega še ni. Imamo pa v občini en objekt, kjer bo to nemogoče realizirati. Kljub temu sledimo zakonodaji in iščemo alternative.«

Tudi o podnebnih spremembah

Del srečanja je bil namenjen strategiji prilagajanja podnebnim spremembam, ki jo pripravlja Lokalna energetska agencija Gorenjske. Akcijski načrt predvideva vrsto ukrepov na po­dročjih kmetijstva, gospodarstva, turizma in energetike. Leopold Pogačar je pou­daril pomembnost sodelovanja med občinami in državo: »Župani smo opozorili, da bo dokument sam po sebi ostal mrtva točka, črka na papirju, če se te zadeve ne bodo spravile na nivo države. Veliko ukrepov je namreč odvisnih od strategije države, zakonodaje in zagotavljanja sredstev za izvrševanje.« Kljub temu pa občine že delajo korake v smeri trajnosti in prilagajanja podnebnim spremembam. V Gorjah so denimo energetsko že sanirali osnovno šolo. Gorjanski župan Peter Torkar je povedal: »Glede na to, da se pripravlja strategija lajšanja podnebnih sprememb, mi­slim, da je pravi pristop, da občine podamo svoje pobude, predloge in pretekla dela, o katerih smo zajemali vse smernice za čim manj podnebnih sprememb, vključujoč rabo energije na javnih objektih. Tudi v prihodnosti želimo vse načrtovane javne objekte zasnovati po sodobnih smernicah in s tem tudi prispevati k manjšemu ogljičnemu odtisu.«