Tako je medved julija letos na planini poškodoval žrebe, last Staneta Jelenca iz Dražgoš. / Foto: Arhiv Društva

Zveri napadajo tudi konje

Na Dajnarski planini, kjer se pase blizu trideset konj, so letos beležili tudi napad velikih zveri na žrebeta. Rejci ugotavljajo, da ograditev planine z električnimi mrežami oziroma ureditev nočne obore ni izvedljiva in smiselna rešitev.

Spodnje Danje – Rejci konj, organizirani v Konjerejsko društvo Dajnarska planina, že devetintrideset let čez poletje pasejo konje na Dajnarski planini, ki je sicer v lasti kmetov in drugih vaščanov iz Spodnjih in Zgornjih Danj. Zadnja leta pasejo na planini od 25 do 30 konj, v najboljših časih so jih tudi od 38 do 42. Trenutno je na planini 26 konj od lastnikov iz Selške in Poljanske doline in dela kranjske občine. Pašo so začeli 7. julija, končali bodo v soboto, 31. avgusta. Zaključili bodo en teden prej kot običajno, deloma zaradi pomanjkanja vode, delno pa tudi zaradi strahu pred novimi napadi velikih zveri. Dve kobili s poškodovanimi žrebeti so že predčasno odgnali domov v hlevsko oskrbo.

Julija medved, zdaj verjetno še volk

Kot so potrdili v Zavodu za gozdove Slovenije, so letos na Dajnarski planini zabeležili dva škodna primera. Julija je medved napadel žrebeta in mu prizadejal na stegnu večjo rano. Da je bil »na delu« medved, so potrdili sledovi krempljev na žrebetu in tudi odtisi šap v blatu v bližini napada.

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju so letos poleg napadov velikih zveri na Dajnarski planini beležili še nekaj škodnih dogodkov. Na tržiški planini Javornik je volk pokončal šest odraslih ovc in štiri jagnjeta, na isti planini je preganjal tudi konje, pri begu pa se je poškodovalo eno od žrebet. Na planini Šija je volk napadel goveda: eni kravi je odgriznil del repa, drugo je ugriznil v zadek.

V drugem primeru, ki ga je tudi obravnaval pooblaščenec zavoda za gozdove, je žrebe skupilo poldrugi centimeter veliko rano (ureznino) pod levim očesom. V zavodu so zanikali, da bi poškodbo povzročila katera od velikih zveri, po njihovem mnenju je bila verjetno posledica vboda z vejo ali s kakšnim drugim topim predmetom. »Ob ogledu škodnega dogodka in planine nismo našli nobenih znakov prisotnosti velikih zveri,« so pojasnili v zavodu.

Predsednik konjerejskega društva Miha Tavčar iz Spodnjih Danj, ki ima na planini šest konj, in Anton Fister z Jamnika s štirimi konji na planini sta dodala, da se je nov napad zveri na konje »zgodil« sredi avgusta, v noči s sobote na nedeljo. Po njunem mnenju je bil tokrat »na delu« volk, ki je žrebeta ugriznil v stegno in mu prizadejal rano.

Napadi velikih zveri na pašne živali na Dajnarski planini so se dogajali že v preteklosti. Pred približno 25 leti je medved na tem območju napadel in pokončal kozo in nekaj let kasneje še teleta. Težave z zvermi so imeli že tudi rejci drobnice, ki pa so potlej naredili oboro, kamor živali zapirajo čez noč.

Zavod predlaga ureditev nočne ograde

Dajnarska planina obsega 29 hektarjev ograjenih pašnikov in delno tudi gozdov, ograjena je z meter visokimi lesenimi koli, na katerih sta žici, ki sta priključeni na električni tok. Pastir prihaja na planino vsak dan, vendar pa ni stalno navzoč.

V zavodu za gozdove predlagajo rejcem konj za zaščito ranljivih živali – žrebet in mlajših konj – ureditev ograde, sestavljene iz visokih električnih mrež, kamor naj bi jih zapirali čez noč. V konjerejskem društvu pojasnjujejo, da ograditev celotne planine z električnimi mrežami na strmem in ponekod težko dostopnem terenu ne pride v poštev, prav tako ne ureditev obore, saj je konje, za razliko od drobnice, zelo težko spraviti skupaj. »Rejci konj bomo ne glede na letošnje dogodke nadaljevali pašo na planini, a če se bodo napadi velikih zveri nadaljevali tudi v prihodnje, bomo razmislili, kako naprej,« sta poudarila Miha Tavčar in Anton Fister ter dodala, da bi opustitev paše verjetno pomenila tudi postopno zaraščanje planine. Zdaj v društvu vse subvencije, ki jih dobijo od države za pašo, namenjajo za urejanje pašnika. Vsako leto v soglasju z lastniki in s prostovoljnim delom očistijo zarasti ta del planine. Lani so jim od pet do šest hektarjev planine razrili tudi divji prašiči, pri obnovi ruše so jim pomagali lovci, ki so tudi prispevali travo. Nekaj težav s prašiči so imeli že tudi letos, pri tem pa jih je strah, kaj bo prinesla jesen, ko bodo konje odgnali s paše.

×