Gorenjski najstnik, presenečenje plezalne sezone

V letošnji sezoni ste prvo ime slovenskega moškega športnega plezanja. Kaj porečete na to?

Nisem si predstavljal, da se bo to tako hitro zgodilo, predvsem ker sem imel na začetku nekaj težav. Lanska sezona zaradi covida-19 ni bila takšna, kot smo jo pričakovali. V letu 2019 so rezultati malo padli. Vesel sem, da mi je to uspelo doseči že sedaj. Upam, da bom zdržal na tem nivoju še naprej. Bo pa težko. Fantje v naši reprezentanci so močni. Upam, da bom čim dlje na vodilnem mestu.

Je vse skupaj presenetilo tudi vas?

Moram reči, da me je. V ekipi imamo Domna Škofica, že zmagovalca seštevka svetovnega pokala v težavnosti. Ne dvomim, da se bo vrnil. Konkurenca bo velika že znotraj slovenske reprezentance, potem pa seveda tudi na tekmah svetovnega pokala.

Kako so se tekmeci odzvali na vaše uspehe, na napredek?

Zagotovo sem najbolj presenetil njih. Kar se mene tiče, ne morem reči, da sta se ta rezultata zgodila nepričakovano. Že na začetku letošnje sezone sem pokazal, da lahko pridem precej visoko, a mi potem v finalih ni šlo po načrtih. Presenečeni so bili zagotovo tudi trenerji, razen mojega, ki je ob meni, spremlja moje plezanje, ima občutek, kam bi se lahko uvrstil. Pred svetovnim prvenstvom je izjavil, da so cilj stopničke. Verjamem, da je v to verjel. Tu jaz sem in se je izšlo.

Katere dosežke pred letošnjo sezono bi posebej omenili?

Zagotovo četrto mesto v Briançonu, ki je moj prvi finale na tekmah svetovnega pokala in je bilo do Kranja najboljši rezultat. Omenil bi tudi svetovno prvenstvo v mladinski konkurenci v Moskvi, na katerem sem bil leta 2018 v težavnosti drugi. Tisto sezono so bili dobri rezultati, v njej sem tekmoval tudi že pri članih. Zadnje sezone pri mladincih so mi dale lepo popotnico za članska tekmovanja. Leta 2018 sem postal tudi evropski mladinski prvak.

In letos ste v članski konkurenci dočakali prve stopničke. V Kranju ste bili v težavnosti drugi.

Stopničk v Kranju sem res vesel, zlasti ker sem jih osvojil pred domačo publiko. Pritisk je bil večji kot pred drugimi tekmami. Tam so bili ljudje, ki so me spremljali skozi celotno sezono, navijali zame. Presenečen sem bil, da mi je v finalu uspel takšen nastop, saj sem imel pred tem s plezanjem v finalu kar težave. Nisem vedel, zakaj je tako. Očitno sem sedaj dobil dovolj izkušenj in upam, da jih mi jih bo uspelo dobro unovčiti. Sezono svetovnega pokala sem v skupnem seštevku v težavnosti končal na četrtem mestu.

Trener Domen Švab je kot enega izmed razlogov za izjemne nastope v tej sezoni poudaril vaš značaj. Se strinjate?

Lahko bi rekel, da imam glavo na pravem mestu, ne morem pa reči, da je to lahko, da plezam brez pritiska. Je pa res, da me stvari med plezanjem ne zmotijo, tudi če gre kaj narobe. Hitro se lahko postavim nazaj na pravo mesto.

Po Kranju je sledil nov uspeh: naslov svetovnega podprvaka v težavnosti. To je prva slovenska moška medalja v tej disciplini na svetovnih prvenstvih.

Vsak dan bolj cenim ta dosežek. Čestitke prejemam od vsepovsod, podpora je res neverjetna. Medalja je dodatna nagrada in mi daje dodaten zagon. Vesel sem, da mi jo je uspelo osvojiti že pri devetnajstih letih, da si lahko tudi za naprej postavim visoke cilje. Ta rezultat bo težko nadgraditi oziroma izenačiti. Dal bom vse od sebe. Veliko je še tekem, na katerih se bo treba izkazati. Do olimpijskih iger v Parizu 2024 je še daleč.

Kje vidite razloge za takšen napredek?

Vsako leto je napredek, pridobivam fizično moč. Glavni razlog so izkušnje, ki sem jih nabiral v mladinski in predvsem v članski vrsti, kjer sem že od leta 2018. Izkušnje so mi pomagale, da sem letos naredil precej večji korak naprej kot lani.

Lansko sezono je krojil covid-19. Ste zato veliko spreminjali načrte?

Načrt je bil nekoliko drugačen. Prvi del, ki je posvečen predvsem balvanom, se je zamaknil, nato so bile vse tekme odpovedane. Težavnosti sem se lotil prej kot običajno. Treningi so sledili. Tudi po Briançonu sem nameraval še na evropsko prvenstvo v Moskvo, kjer so bile tudi kvalifikacije za olimpijske igre. Tam bi bil moj glavni cilj samo težavnost. Treniral sem kot običajno, v ekipo so se nato uvrstili le tisti, ki so imeli cilj uvrstitev na olimpijske igre in so se borili za vstopnico.

Vi verjetno ciljate na prihodnje olimpijske igre, na Pariz 2024?

Zagotovo je to eden večjih ciljev, čeprav so pomembne tekme tudi pred tem. Sezona 2023 bo tista, iz katere se bodo šteli rezultati s tekem svetovnega pokala v balvanih in težavnosti. To bo prvi korak. Slovenskih plezalcev je veliko, konkurenca je velika že pri nas. Najprej se bom osredotočil na uvrstitev na olimpijske igre, in če mi uspe, nato na priprave nanje.

Kako dolgo je športno plezanje že del vašega življenja?

Lahko rečem, da že kar dolgo. Plezati sem začel pri petih letih. Nihče me ni posebej navdušil. Šel sem poskusit, užival in zato tudi vztrajal. Začel sem na Jesenicah, leta 2016 pa sem prišel k trenerju Domnu Švabu v ŠPO PD Radovljica, s katerim še vedno sodelujeva. To je bila prelomnica, korak naprej, ki sem ga naredil, da sem danes tukaj, kjer sem. Takrat še nisem bil v mladinski reprezentanci, mi je pa to dokaj hitro uspelo.

Ste se ukvarjali še s kakšnim drugim športom?

V osnovni šoli sem poleg plezanja šest let treniral tudi odbojko. Vse skupaj je bilo težko usklajevati, moral sem se odločiti in izbral plezanje.

Mednarodne sezone je konec, kaj pa treningov?

To pa še ne. Kakšen teden bom še treniral, sledilo bo nekaj premora in potem priprave na novo sezono, v kateri bo evropsko prvenstvo, ki bo eden glavnih ciljev. Letos je v programu še državna tekma v Kranju, a treningov posebej zanjo ne bom prilagajal. Če se je bom udeležil, bo to povsem neobremenjen nastop. Upam, da bom šel za kakšen dan plezat v Mišjo peč na Primorsko – bolj uživat, ne trenirat.

Kakšno so vaše sanje?

Zagotovo olimpijske igre. Najprej se želim nanje uvrstiti. Letos sem jih gledal od doma in videl, da je to res tekmovanje, ki je precej drugačno tudi od svetovnega prvenstva. Poleg olimpijskih iger pa je cilj naslov svetovnega prvaka, ne le v težavnosti, tudi v balvanih.

Imate kakšnega vzornika?

Ko sem bil mlajši, je bil to Domen Škofic. Vesel sem, da mi je uspelo priti na takšen nivo. V drugih športih Anže Kopitar, saj sem z Jesenic, in motociklist Valentino Rossi. Letos se poslavlja. Je pravi športnik, ki je pokazal, da se splača vztrajati v športu, če imaš dovolj motivacije.

Kaj bi za konec še povedali o sebi?

Sem preprost. Treniram, živim za športno plezanje. Osredotočen sem na to, kar želim doseči. Ne bi rekel, da odstopam od običajnega najstnika. Čas, kolikor ga imam, preživljam v naravi, da se sprostim od natrpanega urnika. Sem tudi študent. Zaključil sem prvi letnik višje šole v Kranju, smer informatika. Vpisan sem v drugi letnik. Ta teden se bo tudi zame začelo novo študijsko leto.