To je bil Nejc Zaplotnik

Tradicionalno četrtkovo druženje članov Planinskega društva Kranj je bilo pred tednom oplemeniteno s prav posebnim dogodkom. V prijetnem vzdušju na prostem za Bežkovo vilo, kjer ima društvo prostore, je bil premierno predvajan dokumentarni film o Nejcu Zaplotniku avtorja Boruta Marterja. Skozi pripovedovanje njegovih najbližjih družinskih članov, prijateljev in soplezalcev film legendarnega Kranjčana predstavlja kot vrhunskega športnika in alpinista, hkrati pa predvsem razkriva njegovo človeško plat. Bil je eden vodilnih alpinistov svojega časa. Komaj 31-letnega je leta 1983 zasul ledeni plaz z južne stene Manasluja v Himalaji.

Lahko bi rekli, da je Nejc v dobrih štirideset minut dolgem filmu predstavljen v sliki in besedi, pripoved pa bogatijo tudi njegove izbrane misli iz alpinističnega dnevnika, ki ga je več kot deset let spremljal na njegovih plezalnih poteh. Ob prijetni klavirski glasbi zgodbo odprejo originalni filmski posnetki z odprave na Everest leta 1979 (za dokumentarec jih je posodil član takratne odprave Marko Štremfelj) ter fotografije z Nejcem v različnih situacijah, ki se v nadaljevanju vrstijo skozi ves film, iz svojih arhivov pa sta jih izbrala Tone Perčič in Tomaž Jamnik - Mišo. Med pripovedovalci zgodbo o očetu začne najstarejši sin Nejc z razmišljanjem, da je bil njegov oče eden tistih, ki je znal polno živeti svoje življenje in sanjati svoje sanje. V filmski zgodbi s spomini na skupna leta sledi njegov mladostni prijatelj in soplezalec Tone Perčič, film pa se v drugi del prevesi s pripovedjo žene in matere njunih treh sinov Marije (tudi Mojce) Zaplotnik, ki v umirjenem tonu v mislih obudi tudi njuno skupno pot od najstniškega para do mlade družine in razpoloženja v njej. Sledi še Nejčev soplezalec Tomaž Jamnik - Mišo, ki dodaja, kako poseben je bil njegov mlajši kolega.

Sklepni del filma je avtor naslovil Nejc le v dveh stavkih. »Bil je zelo čuteč človek in občutljiv za pravičnost … In poleg gora je imel zelo rad tudi svoje tri sinove in tudi mene malo,« ga v simpatičnem tonu opiše Mojca, sin Nejc pa: »Mislim, da je bil zelo preprost človek, hkrati pa človek z globino.« Ob posnetkih prihoda utrujenega zmagovalca Mount Everesta v bazni tabor Tone Perčič izstreli: »Če bi me današnji mladi vprašali, kakšen je bil Nejc, bi ga lahko opisal z eno besedo – odtrgan. Delal je več kot mi, povprečni.«

Vsi pohvalili film

Film ima prav posebno vrednost, ker o Nejcu Zaplotniku pripovedujejo ljudje iz njegove neposredne bližine, naj bosta to žena in sin ali pa oba njegova kolega iz alpinističnih sten. Vsi govorijo iskreno in naravnost. V filmu ne nastopajo, ampak so to, kar so v odnosu do Nejca bili. »Sam Nejca nisem poznal. Ko sem bil nekaj časa sekretar v PD Kranj in sem hodil v službo ter vsak dan pred hišo opazoval njegov doprsni kip in ko sem prebral njegovo knjigo Pot, ki me je povsem očarala, med člani društva pa sem začutil, kako zelo cenijo njega kot človeka in njegove dosežke, sem se odločil poskusiti s filmom o njem. Ker me je zanimalo predvsem, kakšen človek je bil, sem h kameri povabil ženo in sina, potem pa še prijatelje, o katerih piše v knjigi in člankih,« o ideji za film pove Borut Marter.

»Film me je pozitivno presenetil, Borut je lepo zložil pripovedi s filmom in fotografijami,« je zadovoljen Perčič, podobnega mišljenja je tudi Jamnik; da je sprva menil, da bodo iz tega nastali zgolj posnetki za domačo uporabo, zdaj pa je kar zgleden dokumentarec.

»Film mi je bil zelo všeč in lahko rečem, da se je Borut zelo potrudil zanj. Ponosna sem na sina Nejca, ki je od srca povedal, kako on čuti in razmišlja o očetu, ki ga je zelo zgodaj izgubil. Všeč sta mi bila tudi Tone in Mišo kot pripovednika prijateljskih stikov z Nejcem,« odgovarja Mojca; da je film zelo prijeten, všeč pa ji je tudi, da se tudi po toliko letih od Nejčeve smrti še vedno nekdo želi potruditi in poiskati, kaj je Nejc nosil v sebi. »Zase lahko rečem, da v filmu nisem nastopal. Bil sem sprovociran, v bistvu sem spodbudil samega sebe, da sem šel globoko vase in spregovoril o tistem, kar nosim v notranjosti. Česar običajno ne kažem, tokrat pa se je to zgodilo spontano,« pove Nejc in doda, da je taka njihova rodbina, vzorci pa se prenašajo iz roda v rod.

Nejčev dnevnik v knjigi

Film je po besedah Borisa Merterja nekakšen uvod v izdajo alpinističnega dnevnika Nejca Zaplotnika, ki naj bi izšel še pred koncem leta. Knjiga bo v PD Kranj imela poseben pomen. »Začelo se je s snemanjem filma, ko smo hkrati odkrivali in brali tudi Nejčev dnevnik. Ugotovili smo, da bi ga bilo fino izdati, a je Mojca povedala, da se je za izdajo že zanimala velika slovenska založba,« se spominja predsednik PD Kranj Primož Černilec. Vseeno so ji predstavili svojo idejo.

Septembra leta 2019 sta namreč zakonca Štremfelj ob pomoči GRS na Triglav peljala slepe in slabovidne pohodnike. O tem so posneli film in se v upravnem odboru društva odločili ustanoviti odsek, ki bi bil namenjen pohodnikom s posebnimi potrebami. »Novi odsek smo se odločili imenovati Odsek Nejca Zaplotnika za ljudi z drugačnimi zmožnostmi. Ob tem bi želeli izdati Nejčev dnevnik v knjižni obliki, zbrana sredstva od njegove prodaje pa bi namenili za delovanje odseka,« razloži Černilec in doda, da se je Mojca takoj strinjala, da dnevnik izdajo v domačem planinskem društvu. »Nejc bi bil zelo ponosen na to. Glede na to, da je bil velik človekoljub in je rad pomagal drugim, lahko rečem, da je tudi naši družini v čast, da lahko pomagamo v njegovem imenu,« je potrdila in ob tej priložnosti s Primožem Černilcem podpisala pogodbo, s katero dovoljuje PD Kranj izdajo alpinističnega dnevnika.

Večer je tako minil v pozitivnem vzdušju, v Nejčevi sobi, ki so jo uredili v prostorih društva, pa so še dolgo v večer razmišljali o izjemnem alpinistu in človeku, katerega delo in duh tudi po skoraj štiridesetih letih od njegove tragične smrti ostajata, kjer sta vedno bila – med kranjskimi planinci.