Rožica iz botanične zgodovine
Tevje
Arhivsko gradivo je kulturni spomenik
Politične spremembe, začete v letu 1990, so močno posegle na področje varstva dokumentarnega in arhivskega gradiva. Ustava z dne 23. decembra 1991 je odpravila družbeno lastnino, kazenski zakonik Republike Slovenije pa je tri leta kasneje kot kaznivo dejanje opredelil tudi poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena. Zaradi sistemskih in družbenolastninskih sprememb v Republiki Sloveniji je bil leta 1997 sprejet zakon o arhivskem gradivu in arhivih, ki se je v naslednjih letih dopolnjeval v skladu s spremembami v družbi. Veljavni ZVDAGA (Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih) določa varstvo javnega in zasebnega dokumentarnega in arhivskega gradiva kot kulturnega spomenika, dostop do arhivskega gradiva v arhivih (brez omejitev za gradivo nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, organov notranjih zadev, pravosodja in obveščevalno-varnostne službe iz obdobja pred konstituiranjem Skupščine Republike Slovenije 17. maja 1990), pogoje za njegovo uporabo in naloge javne arhivske službe.
Dejavnost arhivske javne službe na Gorenjskem opravlja Zgodovinski arhiv Ljubljana z Enoto za Gorenjsko Kranj, Enoto v Škofji Loki in Enoto v Ljubljani. Vsaka enota ima svoje upravne prostore in depoje, kjer se trajno hrani arhivsko gradivo javnopravnih oseb in zasebnikov. Zaposleni opravljajo naloge varstva vseh vrst dokumentarnega in arhivskega gradiva pri javnih in zasebnih ustvarjalcih, skrbijo za strokovno obdelavo, vodenje evidenc, uporabo in varno hrambo gradiva.
Reševanje prostorske stiske in prvi računalnik
S sodelovanjem občinskih uprav in županov je Vlada Republike Slovenije na območju Gorenjske postopoma nadomestila prvotne slabo vzdrževane arhivske upravne prostore in depoje z novejšimi ter jih opremila v skladu z veljavnimi arhivskimi standardi. Enota v Škofji Loki se je leta 2004 preselila iz nunske kašče v prenovljeno vojašnico, kjer ima ob upravnih prostorih tudi depoje. Enoti za Gorenjsko Kranj je po dolgotrajnih zapletih zaradi denacionalizacije leta 1999 uspelo (z naklonjenostjo župana Vitomirja Grosa) pridobiti nove upravne prostore v objektu na Savski cesti in preseliti arhivsko gradivo z dislociranih lokacij v skupni depo v Kranj.
Z rešitvijo prostorske stiske so se vzpostavili ustrezni pogoji za pridobivanje, hranjenje, strokovno obdelavo in uporabo arhivskega gradiva. Omogočena je varna trajna hramba okoli pet tisoč tekočih metrov raznovrstnih dokumentov, listin, rokopisov, spisov, načrtov, fotografij, razglednic, avdio in video posnetkov v različnih oblikah in na raznih nosilcih, ki so nastajali od leta 1504 do danes. Obsežni, na novo pridobljeni in starejši fondi arhivskega gradiva upravnih, družbenopolitičnih (Komunistična partija, Zveza združenj borcev, Zveza sindikatov, Zveza socialistične mladine, Socialistična zveza delovnega ljudstva) in pravosodnih organov, nekdanjih občinskih uprav, vseh izobraževalnih, kulturnih in zdravstvenih ustanov ter večjih gospodarskih podjetij (Železarna Jesenice, BPT Tržič, Iskra Kranj, Veriga Lesce, Plamen Kropa, Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka …), zlasti pa naraščajoče število uporabnikov po letu 1991, so že zgodaj pritegnili uslužbence arhiva k uporabi računalnika. Prvi poskus računalniškega popisa je nastal leta 1986 v Enoti za Gorenjsko Kranj na računalniku Občine Kranj.
Uporaba arhivskega gradiva
V gorenjskih enotah arhiva je število uporabnikov po slovenski osamosvojitvi strmo naraslo, zlasti po sprejetju Zakona o denacionalizaciji 20. novembra 1991, Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij 11. novembra 1992 ter po vsakokratni spremembi področne zakonodaje (o izobraževanju, gradnjah, davkih itd.). Povečal se je interes za znanstveno raziskovalno delo, objave virov, uporabo za razstave, publikacije in medijske predstavitve. Med drugim so sodelavke škofjeloške in ljubljanske enote v Škofji Loki pripravile snemanje kratkega pedagoškega dokumentarnega filma o avtomobilizmu na Kranjskem. Okrepilo se je sodelovanje z zavodi s področja kulture in kulturne dediščine ter izobraževalnimi ustanovami na Gorenjskem, zbiranje in vrednotenje gradiva, priprave skupnih razstav in publikacij. S svojim osnovnim poslanstvom arhiv prezentira narodovo kulturno bogastvo, ki ima neprecenljiv pomen za lokalno in nacionalno identiteto, ne le za območje Gorenjske, ampak tudi za širši slovenski prostor.
Izobraževalna in pedagoška dejavnost
V okvir arhivske dejavnosti na Gorenjskem spada tudi izobraževanje uslužbencev javnopravnih oseb ter posredovanje znanj javnosti, zlasti s strokovnimi prispevki in objavami v medijih, učnimi urami za osnovnošolce, dijake, študente in druge skupine. V skladu z ZVDAGA se redno pripravljajo seminarji kot priprava na preizkus strokovne usposobljenosti uslužbencev javnopravnih oseb, ki upravljajo dokumentarno gradivo, ter delavnice za obnavljanje znanj. Zaradi intenzivnega uvajanja informacijske tehnologije v vsakdanjem življenju, predvsem pa njene uporabe na vseh področjih v sodobni družbi, so gorenjski arhivisti postavljeni pred nove izzive.