Nove zapornice na Pokljuki

Bled – Javni zavod Triglavski narodni park bo kot vodilni partner projekta VrH Julijcev, katerega cilj je izboljšati stanje določenih živalskih vrst in habitatnih tipov, uveljavil devetnajst mirnih območij, od tega dvanajst na območju Pokljuke – devet za divjega petelina in tri za visoka barja. Pomemben ukrep za vzpostavitev mirnih območij je tudi izboljšanje prometne ureditve na gozdnih prometnicah.

Enajst novih zapornic

Na gozdnih cestah na Pokljuki je bilo že doslej nameščenih blizu dvajset zapornic, večina je bila zaradi starosti v slabem stanju in nefunkcionalnih. V okviru projekta so jih sedemnajst obnovili, poleg tega pa so septembra namestili enajst novih, večinoma na cestah na območju severno od državne ceste Mrzli studenec–Rudno polje in na območju Mesnovca. Kot pojasnjuje Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote zavoda za gozdove Slovenije, glavna krožna pot Mrzli studenec–Kranjska dolina–Lipanca–Rudno polje ostaja odprta za obiskovalce, preostale ceste, ki se navezujejo na krožno pot in na asfaltirano glavno cesto, pa so zaprte z zapornicami, vključno z gozdno cesto od vojašnice proti Viševniku in od biatlonskega centra proti planini Konjščica. Gozdne ceste bodo brez omejitev lahko še naprej uporabljali lastniki zemljišč za gospodarjenje z gozdom in s planinami ter službe z javnimi pooblastili za opravljanje nadzora, intervencije in reševanje.

Manj parkiranja ob gozdnih cestah

S postavitvijo novih zapornic se bodo še zmanjšale možnosti za parkiranje vozil ob gozdnih cestah, to pa bo pomenilo večji »pritisk« na ostale površine, še zlasti ob glavni in krožni cesti ter ob cesti od Šport hotela proti Goreljku. »Za ta problem bo treba najti hitro rešitev,« pravi Avsenek in poudarja, da sicer Pokljuka ob vse večjem obisku potrebuje celovito prometno ureditev. Študija, ki so jo po naročilu Turizma Bohinj izdelali v PNZ svetovanje projektiranje, je pokazala, da je lani na povprečni poletni dan na Pokljuko vstopilo in izstopilo skoraj 2000 vozil, v najbolj obremenjenih dneh pa celo več kot 3500. Vozniki so parkirali vozila na edinem urejenem parkirišču na Rudnem polju, na 36 neurejenih parkiriščih in ob cestah, zlasti v času planinske sezone in nabiranja gozdnih dobrin pa tudi ob gozdnih cestah.

Če bi obiskovalci spoštovali znake ...

»Če bi obiskovalci spoštovali prometne znake in bi bil tudi boljši nadzor nad spoštovanjem znakov, postavitev zapornic ne bi bila potrebna,« ugotavlja Bojan Bajželj iz odseka za ukrepe v gozdovih v blejskem zavodu za gozdove in poudarja, da je realnost žal precej drugačna. Obiskovalci parkirajo vozila tudi na skladiščih lesa, z vožnjo po cestah otežujejo vzdrževanje cest, hodijo po deloviščih tudi v času poseka in spravila lesa ... Nekateri obiskovalci so si celo priskrbeli ključe za odpiranje zapornic, nekateri so se nad njimi fizično znesli.

Režim uporabe gozdnih cest na Pokljuki bodo nadzirali naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka, lahko pa ga tudi policija in gozdarska inšpekcija. Po zakonu o gozdovih bi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tudi delavcem Zavoda lahko dal pooblastila prekrškovnega organa in bi lahko nadzirali tudi režim uporabe gozdnih prometnic, vendar ta zakonski člen doslej v praksi ni zaživel.

Na Jelovici ni zapornic

Na blejskem gozdnogospodarskem območju je 820 kilometrov gozdnih cest. Največ zapornic, skupno 29, je na cestah na Pokljuki, na območju Mežakle in Radovne jih je deset, v krajevni enoti Jesenice so tri, v krajevni enoti Radovljica ena. V Bohinju je zapornica na cesti Stara Fužina–Voje–Vogar–Blato, za uporabo te ceste je treba tudi plačati prispevek, iz katerega pa so doslej asfaltirali že enajst kilometrov ceste. Na gozdnih cestah na Jelovici ni zapornic, ob nekaterih cestah so le znaki, ki obiskovalcem prepovedujejo vožnjo po cestah. »Jelovica je bistveno manj obremenjena z obiskovalci kot Pokljuka, vendar pa opažamo, da se poleti zelo povečuje promet z avtodomi. Z Občino Bohinj se že dogovarjamo, da bi na začetku gozdnih cest postavili prometne znake o prepovedi ustavljanja in parkiranja ob cestah. Znaki bodo pristojnim službam tudi omogočali ukrepanje,« pravi Andrej Avsenek in dodaja, da so zaradi vse večje obremenjenosti gozdnih cest tudi večje potrebe po vzdrževanju. Na blejskem območju so lani iz zakonskih virov zbrali za vzdrževanje cest povprečno 450 evrov na kilometer ceste. »To je po naši oceni glede na vse večjo rabo cest in tudi vse pogostejša neurja premalo,« ugotavlja Avsenek in ob tem pohvali občine, ki dodatno prispevajo za vzdrževanje teh cest še povprečno po sto evrov na kilometer.