Na stoti rojstni dan je Franc Zupančič torto razrezal v družinskem krogu. / Foto: Gorazd Kavčič / Foto:
Na stoti rojstni dan je Franc Zupančič torto razrezal v družinskem krogu. / Foto: Gorazd Kavčič

Pri stotih igra bridž

Kranjčan Franc Zupančič je 24. maja dopolnil sto let. Ob jubileju so ga čakala številna presenečenja.

Če hočeš dolgo živeti, moraš živeti tako, kot zahteva narava, je ob stotem rojstnem dnevu, ki ga je praznoval 24. maja, razmišljal Kranjčan Franc Zupančič. Kljub stotim letom je umsko izredno čil, ima izvrsten spomin in je živa zakladnica podatkov o Kranju. Želi si, da bi s 93-letno ženo Janjo še naprej mirno živela v domači hiši. Dolgčas jima ni, saj imata v isti hiši stanovanji tudi njuna edinka Jasmina z možem Vidom ter vnuk Martin z ženo Sandro in sinom Larsom.

Na stoti rojstni dan je Franc z družino razrezal torto in se ob tem razveselil še drugih dveh vnukov, Drejca z ženo Renato in Lenarta. Dan kasneje sta stoletniku voščila še kranjski župan Matjaž Rakovec in predsednik Krajevne skupnosti Vodovodni stolp Bor Balderman, dan pred visokim jubilejem pa sta ga obiskala predstavnika Zveze borcev Vodovodni stolp. V dneh pred rojstnim dnevom ga je razveselil tudi pevski zbor Mysterium, v katerem sodeluje vnuk Lenart. Na eno od majskih sobot je Franca čakal turnir bridža, ki ga je igral od 9. ure zjutraj do pol šestih popoldan s hčerko, zetom in vnuki. Za to priložnost so naročili posebne igralne karte z njegovo fotografijo na zadnji strani. Presenečenja za stoletnika so se sicer vrstila že od začetka maja, ko ga je hči razveselila s spletno stranjo o njegovi zanimivi življenjski poti.

Franc je po materini strani iz znane rodbine Šumi, oče pa je vodil kranjski kataster. Med drugo svetovno vojno so ga mobilizirali v nemško vojsko, bil je tolmač za hrvaški jezik po kasarnah v Nemčiji, a se je jeseni 1944 ob priložnosti pridružil partizanom. Februarja 1945 je bil hudo ranjen; na Žirovskem ga je zadel šrapnel. Po koncu vojne, ki ga je dočakal v Soči, je postal diplomirani gradbeni inženir, ki je sodeloval pri številnih velikih projektih, tudi pri gradnji brniškega letališča, Bloudkove skakalnice, jeseniške valjarne, mostu v Gorenji vasi in popotresni obnovi Skopja, za kar je bil celo odlikovan. Tudi po upokojitvi je ostal aktiven, užival je na sprehodih, potovanjih in izletih. Po poškodbi pred tremi leti je ostal gibalno oviran. Zadnjih dvajset let mu čas krajša računalnik, na katerem prebira novice in igra bridž s soigralci s celega sveta, pa čeprav ne zna angleško.

ZADNJI KOMENTARJI
Lorem
×