Napotki za obiskovalce

Bled – Tik pred začetkom poletne turistične sezone so tako v Triglavskem narodnem parku (TNP) pripravili deset praktičnih napotkov za odgovorno obiskovanje narave, na primer: kar objavimo na družbenih omrežjih, ima lahko velik vpliv na naravo; pokažimo spoštovanje do prizadevanj kmetov za ohranjanje gorskega pašništva; obisk narodnega parka načrtujmo glede na vreme; hodimo po označenih poteh.

Napotki so nastali v okviru projekta VrH Julijcev, katerega namen je z različnimi aktivnostmi zagotoviti ohranjanje življenjskega prostora sedmih živalskih in ene rastlinske vrste ter treh tipičnih življenjskih okolij, ki so pomembni ne le na ravni Slovenije, ampak tudi Evrope. Za vse je stanje v TNP ocenjeno kot neugodno ali slabo.

Ključna aktivnost je umirjanje prometa

Vodja projekta Andrej Arih iz TNP je predstavil ključne aktivnosti, s katerimi si prizadevajo predvsem zmanjšati pritisk prometa in usmerjati obisk v poletni sezoni. »Umirjanje prometa v poletni sezoni je osrednja aktivnost, da živalskemu svetu v obdobju, ko vzgajajo mladiče, zagotovimo mir in varen prostor. Javni prevoz, urejena parkirišča, ki so tudi v naravi omejena, in v nekaterih delih zapornice za časovno omejen dostop so načini, da tem redkim vrstam, s katerimi se lahko pohvali narodni park, zagotovimo mir,« je poudaril Arih.

Tudi letos brezplačni prevozi

»Triglavski narodni park je v poletni sezoni eden najbolj obiskanih delov Slovenije. Z ustreznim načrtovanjem obiska pomembno prispevamo h kakovosti življenja domačinov, lastni dobri izkušnji in ohranjanju dragocene naravne dediščine edinega nacionalnega parka v Sloveniji,« dodaja Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe, kjer bodo tudi letos od 1. julija do 20. septembra vzpostavili brezplačne avtobusne prevoze od večjih parkirišč do najbolj obiskanih planinskih izhodišč na Pokljuki in nazaj.

Spodbudam za večjo uporabo sredstev trajnostne mobilnosti se pridružujejo tudi na Planinski zvezi Slovenije, ki v projektu sodelujejo z izobraževanjem sedemdesetih dodatnih t. i. varuhov gorske narave. Kot je pojasnil Dušan Prašnikar, ob tem v okviru projekta v šestih planinskih kočah vzpostavljajo tudi informacijske točke za boljše poznavanje ptic, kot so divji petelin, belka, gozdni jereb, triprsti detel, kotorna, in dveh vrst dvoživk – velikega pupka in hribskega urha.

Za ohranjanje življenjskega prostora divjega petelina pa so v okviru projekta v gozdnem prostoru vzpostavili 19 posebej označenih t. i. mirnih con, ki bodo obiskovalce dodatno spodbujale, da se dosledno držijo označenih poti. Raziskave so namreč pokazale, da se ta zanimiva, a ogrožena ptica najbolj izogiba prav planinskim potem.

Projekt v osemdesetih odstotkih financira EU, v dvajsetih pa Slovenija. V njem sodeluje sedem organizacij s področja varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, planinstva in turizma. Kot namreč poudarja direktor TNP Tit Potočnik, lahko zastavljene cilje uresničujejo le s tesnim medsektorskim sodelovanjem, vključenostjo lastnikov zemljišč in lokalnih skupnosti.