Kresovanje z ognjenim kolesom

Zbilje – Četrtkov kresni večer pri delavnicah Društva Barka v Zbiljah je bil poseben. Dogodek so namreč združili s praznovanjem 25-letnice društva. Začeli so popoldan s piknikom za povabljene prijatelje, na ogled so postavili umetniška dela, sledilo pa je kresovanje ob glasbeni spremljavi.

Moški prižgali, ženske pogasile

Ko se je dan prevešal v noč, so prižgali kres, nekaj zatem pa še posebno Kresnikovo kolo. To je bilo posebnost in novost letošnjega kresovanja. Predstavil jo je Simon Prosen iz Vodic, ki zase pravi, da je povestičar, ki raziskuje preteklost in jo predaja naprej po svoji vesti. »Kresnik je bil glavni bog, najvišje bitje naših prednikov. Simbol Kresnika je bilo ognjeno kolo. Ta zelo star običaj se je uporabljal več tisoč let, nazadnje na Koroškem še pred petdesetimi leti. Povsod je zamrl in rad bi ga obudil. Magični obred z ognjenim, Kresnikovim kolesom sem prvič preskusil pred dnevi, tokrat pa poteka prav na kresni večer. Videti je impozantno, drugo pa je, da na energijskem področju dela velike spremembe, če si jih želiš. Obred je potekal tako, da so kolo postavili na vrh hriba, ga ovili z dračjem, slamo, nečim suhim, prižgali in ga spustili v dolino, kjer je bila reka, potok, da se je potopil v vodo in ugasnil. Tukaj te možnosti ni. Moški kot ogenj po energiji bomo kolo prižgali, ga pripeljali do kresa, kjer ga bodo ženske pogasile z vodo. Vsak bo naredil svoj del,« je pojasnil Simon Prosen in dodal nekaj o pomenu kresnega večera: »Pred prihodom krščanstva je bil to verjetno največji praznik naših prednikov. Na kresno noč je bilo možno vse. Izpolnile so se želje. Osrednji je bil ogenj, ki daje svetlobo, toploto, brezpogojno ljubezen.«

»Barkači« del lokalne skupnosti

Kresovanje pri delavnicah Barke je že tradicija. V društvu so moči združili z Društvom Sorško polje, ki ima pri njih skupnostni ekološki vrt, na katerem je vsako leto kaj novega, ga širijo. »Kresovanje skupaj pripravljamo že kar nekaj let, letošnja posebnost pa je, da ob tem praznujemo 25 let skupnosti Barka. Barka so ljudje, ki se spreminjamo skupaj s svetom. Plujemo. V vsem tem času smo postali povezana skupnost, da gremo lahko uspešno tudi skozi viharje. Postali smo del lokalne skupnosti, kar je zelo pomembno, saj je tako vse veliko lažje. Imamo širok krog prijateljev in končno je bila priložnost, da jih povabimo na druženje,« je dejala Vivija Kolar, koordinatorka delavnic. Petindvajset let Barke je bilo februarja. »Toliko je, odkar je Stane, naš prvi »barkač«, ki je še vedno z nami, prišel živet na Barko. Začetkov se spominjam kot otrok, kot domačin iz Zbilj. Najprej je bilo med krajani kar nekaj vprašanj, kako bo, zelo hitro pa je vas z Barko zaživela. Razvoj skupnosti je šel lepo naprej. Najprej je bila ena hiša, nato še druga, sledile so delavnice. Veliko nam pomeni in zelo smo veseli, da smo tako lepo sprejeti. Znamo živeti skupaj, se podpirati. Osebe z motnjami v duševnem razvoju niso nekaj, česar se je treba bati, so dar, ki nas spominja na iskrene odnose brez mask. Veliko je primerov dobrih praks, kako se lahko vključijo v naše življenje,« poudarja Blaž Brešan, vodja skupnosti, in dodaja, da so lahko zgled tudi Divači, kjer so ustanovili celo civilno iniciativo in nasprotujejo priselitvi oseb z motnjami v duševnem razvoju.

V delavnicah Barke v Zbiljah dela dvajset oseb z motnjami v duševnem razvoju, v vsaki izmed dveh hiš jih živi po pet. Najmlajši ima 26 let, najstarejši pa 66. Smele načrte imajo tudi za prihodnje. Čakajo jih novi izzivi.