Spomin na tragično leto

Tržič – V spomin na tragične dogodke je Združenje borcev NOB Tržič skupaj z muzejem Tržič v galeriji Atrij Občine Tržič pripravilo razstavo z naslovom Spomina na leto 1942, ki je bila na ogled do minulega torka. Izdali so tudi ponatis knjižice Preseljevanje Tržičanov in streljanje talcev na Čegeljšah dne 8. julija 1942 pokojnega Janka Tišlerja, na spominski slovesnosti s kulturnim programom pa so se poklonili vsem žrtvam. "Vse veteranske organizacije se ukvarjamo z enim problemom, in sicer kako pridobiti nove člane, zlasti mlade, ki bodo ohranjali spomin," je na slovesnosti dejal Jure Jerkič, predsednik Združenja borcev NOB Tržič.

Dušan Bodlaj, podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana, je strnil zgodbo, ki mu jo je pripovedoval oče. "Leta 1942 je tedanji župan izbiral talce kot izraz maščevanja okupatorja nad slovenskim narodom, pri čemer so bili vaščani tisti, ki so mu povedali, koga naj izbere. Izbiral je kmečke gospodarje, ki niso imeli zveze s partizani. Za talca je med drugim izbral mojega starega očeta," je strnil Bodlaj. Zbrane je nagovoril tudi Borut Sajovic, poslanec državnega zbora RS. "Leta 1991 smo uspeli tudi zaradi dejanj, ki so bila storjena v obdobju 1914–1918 in 1941–1945 in so postavila stvari na pravo mesto. Če teh dejanj tedaj ne bi bilo, potem danes Slovenci in Slovenke ne bi govorili v svojem jeziku in ne bi imeli svoje države," je povedal Sajovic.

Slavnostni govornik je bil Milan Hladnik iz radovljiške občine, ki se ukvarja s popisom slovenskih partizanskih spomenikov. "Spomeniki iz vojnega časa pričajo o smrti 27.000 partizanov in 5000 aktivistov Osvobodilne fronte, smrti 11.000 internirancev v taboriščih in izgnancev, na smrt skoraj enako število mobiliziranih v nemško vojsko in na skoraj enako število civilnih žrtev, na smrt 3200 talcev, skupaj okrog 68.000 mrtvih na strani NOB, to je trikrat več, kot je padlo sovražnikov med vojno in tik po njej," je dejal in med drugim tudi poudaril, da nam vojno radi predstavljajo kot radikalno obliko reševanja konfliktov. "Vojno imamo ljudje na jeziku dvakrat pogosteje kot mir. Nenavadno pa je, da v paru smrt in življenje prevladuje življenje, kar bi si lahko razložili, kot da bi si civilizacija, ki ji pripadamo, domišljala, da za življenje lahko poskrbi bolje z vojno kot z mirom, čeprav vojna v prvi vrsti prinaša uničenje, trpljenje in smrt," je pojasnil.