V knjigi Čokolada je štirideset receptov za čokoladne slaščice iz vseh vrst čokolade in za vse okuse ter veščine – od otročje lahkih sladkosti do mojstrovin, ki so izziv za domače slaščičarske mojstre. »Čokolada: to je res nekaj noro dobrega!« pravi avtor Gorazd Potočnik, ki smo ga lahko v preteklosti spoznali tudi na televiziji. Imel je nekaj svojih oddaj. Z družino živi v Dragočajni in pred kratkim je svojo prvo knjigo prvič predstavil v domači, medvoški občini.
Pri založbi Dober tek je izšla leta 2020. »Nanjo sem zelo ponosen. To je knjiga, ki jo vzameš v roke in recepti delujejo. V njej so vse zakonitosti čokolade. Dotaknil sem se različnih vidikov. Knjiga zaradi covida-19 sicer ni požela tistega pravega uspeha, saj nisem mogel imeti večjih predstavitev. Še vedno je zelo aktualna, sveža. Ni modni hit, je večna,« je povedal nekaj besed o knjigi. Pojasnil je, zakaj se je posvetil prav slaščicam in predvsem čokoladi. »Kot kuhar sem delal v kar nekaj restavracijah v Sloveniji in me je jezilo, ker je bila ponudba sladic tako suhoparna. Sadna kupa, panakota, skutina strjenka, zavitek, palačinke in to je bilo to. Zelo sem si želel spoznati svet sladic. Je zelo zanimiv in širok. Zelo hitro sem se spoznal s čokolado. Zasvojila me je, ker je delo z njo skrivnostno. Vedno znova me preseneti in navduši. Ima svoje parametre, zakonitosti, ki jih moraš upoštevati. Do nje čutim strast in spoštovanje. Njeno odkrivanje se nikoli ne konča. Zanimiva je, zahtevna in posebna, ena izmed težjih sestavin v kulinariki. Ima milijon različic in ponuja neskončno možnosti. Raziskoval sem jo in nekako mi je uspelo.« Potočnikovo glavno vodilo je, da si pri ustvarjanju sladic svoboden v mislih, besedah in dejanjih. »Le tako bodo sladice zrcalo tvojih misli in te misli se bodo skozi roke projektirale na desertni krožnik. Kajti osrečiti nekoga s sladico je nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi. Zato osrečujem in poučujem tudi druge, da osrečijo svoje goste z zadnjo jedjo na meniju: naj bo ta najboljša!« dodaja.
Z leti je postal pravi slaščičarski mojster. Učiti se je začel v tujini. »S slaščičarstvom sem se začel profesionalno ukvarjati leta 2001, ko na našem trgu še ni bilo nobene posebne slaščičarske ponudbe. V prvi 'sladki' službi sem se imel možnost učiti od najboljših mentorjev in s tem sem širil svoje znanje na področju slaščičarstva, pekarstva, izdelave sladoleda, torej vsega tega, česar kot kuhar v profesionalnih kuhinjah po Sloveniji nisem imel možnost ne videti, kje šele se naučiti. Svoje znanje sem potem skozi izdelke v slaščičarni Rustika, kjer sem delal, prinesel v Slovenijo. Naredili smo pravi preboj v ponudbi izdelkov iz kakovostne čokolade. Orali smo ledino. Svet smo prinesli v slovensko slaščičarno. Ljudje so mi zaupali. Svoje znanje sem predal v okrog osemdeset slaščičarn v Sloveniji – ne samo slaščičarjem, tudi kuharjem, pripravljal sem dogodke s priznanimi mojstri. Danes se aktivno ukvarjam s svetovanjem o izdelovanju slaščic in slaščičarstvom. Zadnja leta sem tudi pedagog na Biotehničnem centru v Ljubljani. Ostajam pa tudi samostojen in samosvoj slaščičarski šef. V Dragočajni imam podjetje Sladkozvočje,« strne svojo pot. V tem poslu je tudi njegova žena.