Z mladostnikom je lahko lepo

Nov pogled na obdobje, za katero se je v preteklosti zakoreninilo prepričanje, da je bolj kot ne naporno, sta odstirali dr. Andreja Poljanec, psihologinja, zakonska in družinska terapevtka, ter psihoterapevtka Polona Greif, obe z ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda. Kot je poudarila Poljančeva, danes vemo več kot v preteklosti – pomembna so spoznanja razvojnih psihologov, odgovore za lažje razumevanje mladostnikov pa daje tudi nevroznanost.

»Mladostniki veliko razumejo, veliko in natančno čutijo in doživljajo, znajo izraziti nestrinjanje, rešiti marsikateri problem, se postaviti zase …, zato odraslim pogosto vzbudijo občutek, da so zrelejši, kot v resnici so.« Vtis, da zmorejo več, se poraja tudi zato, ker so že veliki in imajo morda že spremenjen glas, razvoj možganov pa ima drugačen tempo, je opozorila predavateljica. Po besedah Poljančeve se prav v mladostniškem obdobju dogajajo pomembne spremembe v dozorevanju. »Sposobnosti pomiritve in razumevanja sebe, sposobnost, da izluščiš, kaj je bolj pomembno od drugega, na primer še niso zrele. Konkretno to pomeni, da mladostniki presodijo oziroma se jim zdi, da imajo čas za vrstnike, učenje pa odlagajo in posledično dobijo slabe ocene. Starši po drugi strani mislijo, da bi morali biti že odgovorni in samostojni pri presoji, ampak tega ne zmorejo. Druženje z vrstniki jim ogromno pomeni, ponudi jim občutek zadovoljstva, zato jih k njim vleče samodejno, k nalogam pa pogosto ne.«

Ni nenavadno, če potrebuje pomoč

Dobrodošlo je, da starši pomagajo pri načrtovanju učenja in svetujejo, kako se ga lotiti, glede na to, da je doživljanje časa pri mladostnikih (še) drugačno in da se strah pred obveznostmi pojavi šele tik pred zdajci ali ko je že prepozno – takrat je tako velik, da ohromi razmišljanje, je opozorila Greifova. »Namesto priganjanja, kaj vse naj naredijo sami, in pridiganja v primeru, da ni šlo vse kot po maslu, je veliko večja naložba, da starši aktivno pomagajo pri razvijanju samostojnosti,« pravi dr. Andreja Poljanec.

V pogovoru z udeleženci družinskega dneva je med drugim poudarila tudi pomen pohvale in poslušanja. Zanimanje, ki ga pokažemo s preprostimi vprašanji, omogoča lažje razumevanje mladostnikov, razvija občutek zaupanja in povezanosti. Ob tem, da se mladostnik počuti sprejet in ljubljen, je namreč pomembno, da v starših prepoznava samozavedanje in željo po razvoju. »Bolj kot to, kakšen si, šteje ter vliva upanje vtis, da se ob njem razvijaš.«

Odnosi so humus za razvoj posameznika

Posameznik se lahko kvalitetno razvija, če so odnosi sproščeni, zdravi, varni. Zatekanje h kaznovanju ima nasprotni učinek, saj krni zaupanje, ki je temelj dobrih odnosov. Tudi pošiljanje mladostnika v sobo, »ko staršem zraste čez glavo«, po besedah Poljančeve ne deluje kvalitetno. »V tistem trenutku sicer morda izpade v redu, dolgoročno pa nima kvalitetnega učinka niti na razvoj mladostnikovih možganov in njegove osebnosti niti na razvoj starševstva in družine.« Kot je pojasnila, s tem prezremo drugačen način razmišljanja in občutljivost, ki sta značilna za mladostnike in ključna za zdrav razvoj.