Če bi kar takoj zmagala, bi bila nadnaravna

Ljubljana – Anamarija Lampič tekmovalno biatlonsko kariero v mednarodni konkurenci začenja danes. Startala bo na tekmi pokala IBU v Idreju na Švedskem. Lovila bo točke, ki bi ji lahko prinesle nastop celo že na naslednji postaji svetovnega pokala. Zaveda se, da ob menjavi športa napredek ne pride čez noč, si pa želi znova posegati po najvišjih mestih. Ne nazadnje je športnica iz Valburge že večkrat dokazala, da se zna pobrati tudi po težkih stvareh, kot so bile kar tri operacije srca. Z njo smo se pogovarjali sredi preteklega tedna, pred odhodom v Skandinavijo.

Znani ste po dobri volji, nasmejanem obrazu. Vaša mama mi je rekla, da je sedaj nasmejan še bolj. In če mama reče, bo verjetno kar držalo?

Tudi jaz čutim, da sem še bolj vesela, še bolj nasmejana. Smo dobra ekipa in že dolgo se v kakšni ekipi nisem tako dobro počutila. Zadnja leta sicer nisem bila povsem sama, saj sem ob sebi sem imela Boštjana Klavžarja, Stefana Saracca, italijansko ekipo in delček slovenske, mi je pa manjkala tista prava ekipna energija. Tukaj je. Veselje mi je bilo iti na čisto vsak trening. Na vsakem sem se naučila nekaj novega in seveda se še vedno učim.

Ob prestopu ste šli precej v neznano. Koliko je sedaj že znanega?

Še vedno ne vem, kaj me čaka, a ta korak je bil potreben. V smučarskem teku sem naredila vse, kar sem lahko. Manjkala mi je samo olimpijska medalja. Dala bom vse od sebe, da bom v biatlonu na naslednjih olimpijskih igrah pokazala ravno to, kar sem že na prejšnjih, da bo rezultat boljši. Komaj čakam, da vidim, v kaj sem se spustila. Vem, da se veliko ljudi sprašuje, ali sem se odločila pravilno ali ne, ali mi bo uspelo, da bomo videli ... Ne, tukaj ni prav ali narobe. Jaz vem, da sem se odločila pravilno, tudi če rezultati ne bodo dobri. Pomembno je, da se počutim dobro, da sem nasmejana, vesela, da se naučim novega športa. To je ključno.

Koliko strelov ste oddali v pripravljalnem obdobju?

Tega podatka ne vem. Načeloma smo streljali od trikrat do štirikrat tedensko, odvisno od tega, kje smo bili in kakšen trening smo opravljali. Strelske treninge sem imela enake kot vsi drugi, morda sem naredila kakšnega več, prav veliko pa ne. Mislim, da nisem neučakana samo jaz, ampak tudi vsi drugi.

Na spletu ste že delili fotografijo svojega novega kopita. Z barvnimi kombinacijami je nekaj posebnega.

Kopito, ki sem ga dobila od reprezentančnega kolega Lovra Planka, sem morala opremiti malce po svoje. Hotela sem imeti nekaj, česar nima še nihče. Vzorec vsak poimenuje malo po svoje. (smeh)

Prva tekma se približuje. S čim boste zadovoljni, kaj sploh pričakujete?

Pričakujem, da bom to, kar kažem na treningih, prenesla na tekme. Najpomembneje je, da startam na čim več tekmah. Trening je nekaj čisto drugega. Na tekmi greš čez svoje meje, in ko prideš na strelišče, si veliko bolj zadihan kot na treningu. Potrebujem tekme, da dobim občutek in znanje, kako združiti tek in streljanje. Ne obremenjujem se z rezultati, s številom zgrešenih strelov. Pomembno je, da čim prej ugotovim, kako vse skupaj poteka. Ko se bo to zgodilo, bo zagotovo vse v redu. Zdi se mi, da v teku težav nimam. Glede streljanja pa velja, da več ko bom imela tekem, bolj bom vedela, kako vse skupaj povezati – in potem bo tudi lažje.

Vajeni ste biti med najboljšimi. Ko športnik zamenja šport, običajno ne začne pri vrhu. Kako ste se pripravili na to?

Nič posebnega. Zavedam se, da sem zamenjala šport, da začenjam znova. Če bi takoj zmagala, se mi zdi, da bi bila nadnaravna. To bi bilo res čudno. Če bi vsakemu uspelo zamenjati šport in bi bil po pol leta že na vrhu, bi to vsak naredil. Vem, zakaj sem se odločila tako, vem, da je bilo veliko vprašanj, a se s tem ne obremenjujem. Tako sem se odločila, ker sem jaz tako hotela, ne glede na rezultat. To delam, ker mi je všeč.

Ne glede na vaš prestop je še vedno veliko vprašanj o možnostih nastopa na svetovnem prvenstvu v domači Planici. Govoriva o sprintu teka na smučeh. Kako trenutno gledate na to?

Še vedno odgovora ne poznam, res pa je, da sem povsem v biatlonu in je možnosti za nastop v Planici vedno manj. Niti enega treninga še nisem opravila, da bi lahko rekla, da je bil prav za Planico, za sprint. Vsak dan pridobivam novo biatlonsko znanje. To je moja prioriteta. S 95-odstotno gotovostjo bi lahko rekla, da me v Planici na tekmi ne bo.