Minimalna plača višja za sto evrov

Ljubljana – Minister za delo Luka Mesec je pred dnevi sporočil višino minimalne plače v letošnjem letu. Skladno z zakonodajo mora biti namreč znesek minimalne plače določen v višini, ki ne sme biti nižja od 120 in ne višja od 140 odstotkov izračunanih življenjskih stroškov, upoštevaje tudi rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Oktobra lani so bili izračunani minimalni življenjski stroški v višini 669,83 evra, v januarju pa je treba znesek minimalne plače plače uskladiti tudi z višino letne inflacije, ki je decembra znašala 10,3 odstotka.

Minimalna bruto plača tako znaša 1.203,36 evra, kar predstavlja 12-odstotni dvig glede na lansko leto. Neto minimalna plača za samsko osebo bo tako po novem 878,48 evra, v lanskem letu je znašala 778,48 evra. Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, gre dvig deloma pripisati tudi spremembi dohodninske zakonodaje.

Uskladitve minimalne plače, ki je višja od inflacije, pa ne podpirajo na Gospodarski zbornici Slovenije. Kot pravijo, bi uskladitev z medletno decembrsko inflacijo ohranila kupno moč prejemnikov najnižjih plač, zaradi učinkov novele zakona o dohodnini pa bo rast minimalne plače za okoli dve odstotni točki višja. Med drugim so opozorili tudi na to, da se Slovenija med 21 državami EU, ki poznajo minimalno plačo, uvršča na osmo mesto, med evropsko sedemindvajseterico pa ima najnižjo razliko med minimalno in povprečno plačo, ter poudarili, da ključni namen minimalne plače ni opravljanje vloge socialnega korektiva in da so temu namenjeni ukrepi socialne politike.

Bolj zadovoljni so v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Kot pravijo, višina v večji meri sledi njihovim zahtevam, dodajajo pa, da je minimalna plača zgolj en del problematike plač in je treba odpraviti uravnilovko in nizke plače, saj si delavci zaslužijo plačilo, ki ne bo le malenkost višje od minimalne plače.

Kot pa so opozorili v Združenju bank Slovenije, se bo zaradi dviga minimalnih plač občutno poslabšala kreditna sposobnost prebivalstva. V skladu s Sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva mora namreč potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače. Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja.