Sakešvili in samo Sakešvili

Najprej nekaj osnovnih in pomembnih podatkov o besedilu Ljudski demokratični cirkus Sakešvili. Zanj je eden najbolj prepoznavnih sodobnih slovenskih dramatikov Rok Vilčnik - rokgre na Tednu slovenske drame leta 2016 prejel nagrado Slavka Gruma. Nagrado je po besedilih To (2000) in Smeti na Luni (2008) dobil že tretjič. Besedilo so krstno uprizorili že leto zatem v Mali drami SNG Drama Ljubljana.

Dramo absurda odlikuje značilna avtorjeva dramska pisava, polna iskrivosti in duhovitosti, hkrati pa ne gre zgolj za burko in bogastvo situacijske komike, ampak pisec v njej prikaže totalitarno družbo in vsemogočnost oblasti.

Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, ki je bil ustanovljen po ukinitvi volitev v Ljudski demokratični republiki Sakešvili, je bil takoj po nastanku tudi ukinjen zaradi nenadne smrti predsednika, a se je po njegovi reinkarnaciji znova rodil. Zaradi posebnosti, spretnosti z živalmi in še česa je v državi povzročil popolno navdušenje, tako da je igralska – torej cirkuška – ekipa s svojimi nepozabnimi predstavami dobila priložnost gostovati v tujini. Ampak v drugi državi je vse drugače, sistem je drugačen, ljudje namesto bonov uporabljajo denar in sploh živijo svobodno. Kako to, ko pa je pri njih v diktaturi vsem ime Sakešvili, pravzaprav se tako rekoč vse imenuje Sakešvili. Za kup stvari je treba imeti bone, tudi za srečo, samozadovoljevanje in samomor. Za tisto, kar ni v skladu z vladajočo oblastjo, recimo drugačno ime ali kaj podobnega, pa obstaja taborišče.

O vsem v sakešvilski državi odloča veliki dosmrtni predsednik Sakešvili. »Hvala mu,« se z odzivom ob vsaki njegovi omembi takoj priklonijo drugi akterji na odru, kakopak Sakešviliji po imenu. Besedilo omogoča številne uprizoritvene priložnosti, ki so jih v KUD Fofité v vseh pogledih odlično izkoristili.

Režiser Marko Čeh in njegov asistent Anže Zevnik sta tako rekoč v enem zamahu, v en sam približno uro dolg prizor uspela umestiti ves sakešvilški kaos, s številnimi absurdnimi situacijami, v katerih ima igralski četverec veliko prostora za oblikovanje igralskih kreacij. Sakešviliji, odrsko življenje so jim vdihnili izjemni Maša Kavčič, Monika Jekler, Irena Sonc Šlenc in Matej Ulčar, delujejo složno kot dobro naoljen motor. Tempo igre je silovit, imamo občutek, da se kvartet ne ustavi niti pred rdečo lučjo na semaforju. Občudujemo njihovo igralsko kondicijo in mojstrsko obvladovanje absurdnih situacij. Zmorejo ves ta hrup tako v besedi in vpitju kot v gibanju. Da, glasne so že same njihove pojave na odru, z dodelanim kostumi, ki jih je pripravila Lea Šuper – Šiva by Lea, in dodelano masko Daše Tišler. Volčje glave, ki jih igralci nosijo na glavah in sem in tja vstopajo v igro, so kot prave.

Situacijska komika nas vseskozi spravlja v dobro voljo, hkrati pa ne moremo spregledati vseh skritih sporočil, ki jih prinaša besedilo. To v marsičem pred nas postavlja ogledala, ki zagotovo ne skrivajo sveta, v katerega strumno koraka naša civilizacija.

V KUD Fofité so z uprizoritvijo Ljudski demokratični cirkus Sakešvili stopili v velike škornje, ki pa jih tudi po zaslugi igralske četverice prav dobro nosijo. Predstava glede na kaotično dogajanje na odru in vse absurde, ki jih narekuje besedilo, od gledalca zahteva precej pozornosti, a vam bo ob videnem vsak dodatni miselni napor na koncu bogato poplačan. Ekipa Fofitéja se je v sakešvilskem svetu tokrat res izkazala. Ne gre zamuditi katere od prihodnjih ponovitev. Premiere ni zamudil dramatik Rok Vilčnik - rokgre, po predstavi več kot zadovoljen z videnim.