Valburga – Ko je Tilen na televiziji gledal oddajo o reji mokarjev, se mu je dejavnost zdela zanimiva in je začel o njej zbirati dodatne informacije na internetu. Ideja je kmalu prerasla v podjetniški izziv. V drugi polovici lanskega leta je registriral podjetje Mokar, v katerem je prokuristka njegova mama Irena Fajon Zajec. Podjetje je za svojo dejavnost v Valburgi najelo poslovne prostore, uredilo v njih police s pladnji za mokarje in nabavilo nujno potrebno opremo – sortirnik, pasterizator, sušilnik … Septembra lani so začeli rejo. Prve mokarje so kupili v tujini, to je bila osnovna »čreda«, ki jo odtlej naprej razmnožujejo sami. Začeli so s sedemdesetimi pladnji mokarjev, zdaj jih imajo čez dvesto, njihov cilj je šeststo pladnjev. Količinsko to pomeni letos povečanje s sedanjih šeststo kilogramov na dve toni, o nadaljnjem povečanju obsega reje se bodo odločali glede na odzivnost trga.
Kot pojasnjujeta Tilen in Irena, je reja mokarjev vertikalno kmetijstvo – kmetijstvo, ki poteka v nadzorovanem okolju, ob stalni temperaturi in vlagi in v posebnih pladnjih, ki so naloženi »v višino«, drug nad drugim. Tudi tovrstno kmetijstvo, za katero ne potrebujejo niti kvadratnega metra kmetijskega zemljišča, so morali registrirati na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in rejo vpisati v register kmetijskih gospodarstev. Ker gre za novo dejavnost, ni šlo brez zapletov.
Mokarje krmijo z otrobi in korenjem, lahko bi jih namesto s korenjem tudi s krompirjem. Njihov razvojni ciklus od jajčec, ki so očem nevidna, do »najstnikov« traja od tri do štiri mesece. Medtem ko so »najstniki« vsestransko uporabni, odrasle mokarje uporabljajo le za razmnoževanje.
V podjetju Mokar v kratkem pričakujejo dovoljenje za predelavo iztrebkov mladih mokarjev v organsko gnojilo fras. Gnojilo so že poskusno izdelali in ga dali v analize ter na testiranje na vrtnarije, od koder so dobili pozitivne odzive. Čeprav so analize pokazale, da v gnojilu ni škodljivih organizmov, ga v skladu z evropsko direktivo eno uro pasterizirajo na sedemdesetih stopinjah Celzija. Na slovenski trg ga bodo dali pod blagovno znamko Frasko, kasneje pa ga bodo ponudili še v spletni trgovini. Gnojilo ima po besedah sogovornikov veliko dobrih lastnosti: je popolnoma naravno, brez neprijetnega vonja, preprosto za uporabo, obnavlja zemljo, pospešuje rast rastlin, zaradi vsebnosti hitinskih ovojev odganja škodljivce (tudi vrtne strune) in preprečuje nastanek bolezni …
Mokarje je možno uporabljati tudi za krmo piščancev, rib, kuščarjev in še nekaterih drugih živali, lahko pa tudi kot prehransko dopolnilo v prehrani ljudi. Evropska agencija za varnost hrane je namreč ob koncu leta 2020 po štirih letih preverjanja možnih tveganj objavila pozitivno mnenje, da so ličinke rumenega mokarja primerne tudi za prehrano ljudi, Evropska komisija pa je kmalu zatem v Evropski uniji odobrila prodajo toplotno obdelanih in posušenih ličink ali zmletih v prah (moko). Potrošniki lahko uživajo cele ličinke kot prigrizek ali predjed, moko pa lahko uporabijo kot sestavino v različnih prehranskih izdelkih, tudi pri sladicah. Ličinke mokarja namreč vsebujejo veliko beljakovin, dobrih nenasičenih maščobnih kislin in precej vlaknin (hitin), predstavljajo dober nadomestek za mesne beljakovine in v primerjavi z govedorejo prinašajo tudi manj izpustov toplogrednih plinov.
V Sloveniji se z rejo mokarjev ljubiteljsko ukvarjajo le nekateri ljubitelji eksotičnih živali, ki jajčeca ali ličinke mokarjev potrebujejo za krmljenje živali; Irena in Tilen pa sta z rejo mokarjev pogumno stopila na poklicno, profesionalno pot. Na tej poti se srečujeta tudi z administrativnimi ovirami, neresničnimi informacijami na spletu, težavami pri pridobivanju (izdelavi) potrebne strojne opreme, z izzivi, kako poceniti rejo in kako potrošnikom predstaviti prednosti in koristi gnojil, krme, prehranskih dodatkov … Na internetu lahko preberemo, kako enostavna je reja mokarjev. V resnici je zelo zahtevna, saj zahteva velika vlaganja, obilo znanja in izkušenj, vzdrževanje reda in čistoče, redno odstranjevanje mrtvih mokarjev …