Želi nas spodbuditi k razmišljanju

Galerija Ivana Groharja do sredine maja prijateljuje z ustvarjalnim svetom odlične, kakopak tudi družbeno angažirane oblikovalke vizualnih komunikacij Nataše Šušteršič Plotajs, sicer tudi ene vidnejših članic Združenja umetnikov Škofja Loka, v katerem so ji pred letom podelili Groharjevo štipendijo za leto 2021.

Polje delovanja Nataše Šušteršič Plotajs je obsežno. Kot samostojna ustvarjalka na področju kulture že leta sodeluje pri raznovrstnih projektih na širokem področju vidnih sporočil. Kot zapiše kustos Loškega muzeja Boštjan Soklič, umetnica pri svojem delu izhaja iz slikarstva, ki ga prepleta s tipografskimi elementi. »Njena priljubljena izrazna tehnika je akvarel – tehnika živih barv, subtilnih prelivov in belih premolkov,« še doda; da je v njenem oblikovalskem opusu močno prisotna izkušnja slikarstva. »Pričujoča razstava Nataše Šušteršič Plotajs ponuja gledalcu selektiven izbor njenih najljubših oblikovalskih projektov in akcij (zaključenih in tistih, ki še trajajo) s področij kompleksnih vizualnih komunikacij, ilustracij, keramike, celostnih podob in plakatov.« Ob tem poudarja, da so v ospredju ustvarjalkinega zanimanja tudi družbeno angažirane, sociološke teme, ki se ciljno ukvarjajo s človekom in njegovim odnosom do sveta. Prav slednje nas spodbudijo k prvim razmišljanjem, ko stopimo v galerijo.

Ne odgovor, pot šteje

V prvem prostoru galerije nas objamejo tiski velikega formata, ki predstavljajo tri elemente: pred nami je Človek – uvid, desno je Zrak – let in levo Voda – ribnik, v drugem prostoru pa je še Zemlja – cvet. »Rdeča nit moje strokovne poti oblikovalke vizualnih komunikacij je neke vrste ekološko sporočilo v širšem smislu, ne zgolj kar se tiče ravnanja z odpadki in odnosa do narave, ampak tudi kot širši družbeni nagovor. Če sem se v preteklosti od diplome naprej ukvarjala predvsem z odnosom do narave in se orientirala na zahod ter se sklicevala na Indijance, sem se zdaj obrnila k vzhodnim filozofijam. Zen budisti poznajo tako imenovane koane – neke vrste vprašanja, ki jih mojster postavlja učencu, a ta nimajo pravega odgovora, ampak je njihovo bistvo v vprašanju samem, saj ta spodbuja razmišljanje. Štiri slike – plakati Zemlja, Voda, Zrak in Človek, ki zamenjuje ogenj, so namreč osrednji del razstave. Misli, ki so zapisane v teh slikah, govorijo o tem, da ima družba, neka skupnost prednost pred individualnim. Seveda se tudi na vzhodu družba vseskozi spreminja, ampak v budizmu ideje o pomenu družbe pred individualnim le ne podležejo temu noremu razmahu kapitalizma. Budizem nas uči odgovornosti do družbe.«

Ustvarjalka torej sporočila, tako imenovane koane, gledalcu posreduje skozi vizualno komunikacijo, s tem pa ga tudi spodbuja k razmišljanju. K omenjeni akciji je Nataša Šušteršič Plotajs oblikovala znak, ki vsebuje besedo Krog in se pojavi na vseh štirih slikah. V drugem prostoru so na ogled tudi originalne ilustracije, ki so osnova za vse omenjene štiri povečave.

Barva je močno sporočilo

V velikem »kvadratu« si ogledujemo 25 ilustracij v malem formatu. Gre za barvno zelo živopisne podobe, ki so nastajale v zadnjih treh letih in so mnoge izmed njih povezane tudi z različnimi stanji v času epidemije. »Pogosto slikam naključja, saj me upodabljanje nekega realnega prostora niti ne zanima. Ko slikam, se gibam po neki površini in pri tem izražam določeno vzdušje, pogosto v sliko vtkem zakodirano sporočilo,« pojasnjuje sogovornica, o bogatem barvnem svetu, s katerim se srečujemo na njenih ilustracijah oziroma slikah, pa doda: »Barve imajo zelo velik učinek. Sicer v likovnosti obožujem barve, ki so najmočnejše sporočilo – in ne zdi se mi smiselno izpuščati barvnega sveta, ki je na razpolago.«

Slika največ v tehniki akvarela, uporablja pa tudi oljne pastele, praskanke, grafit in podobno … Prenekatera miniatura kasneje najde pot v povečavi na velikem platnu, spet druge nikoli ne doživijo metamorfoze v veliko sporočilo. V zadnji sobi je na ogled tudi izbor del iz oblikovalskega poglavja Nataše Šušteršič Plotajs.

Kultna podoba planšarja

Kot pove naša vodnica po razstavi, gre za neki presek njenega oblikovalskega dela, predvsem so to fragmenti, ki še niso bili pokazani oziroma so ji najljubši. »Tu je recimo z ilustracijo poslikana oziroma grafično opremljena škatla za Alpinine čevlje, kar je bila v začetku devetdesetih posebnost. Po študiju sem kot štipendist delala v Embalažnem grafičnem podjetju v Škofji Loki in sem s precej težavami vendarle uspela 'spraviti skozi' ilustracijo na karton za škatlo.«

Predstavljenih je nekaj embalažnih enot likovnih rešitev za vitamine in minerale, ki so jih izdelovali v Krki. Še vedno pa je v uporabi znak Biodar za označevanje ekoloških izdelkov, ki ga uporabljajo pri Zvezi ekoloških kmetov Slovenije. Tu velja dodati, da je za znak uporabila izvirno ilustracijo, kar je tudi ena njenih značilnosti pri oblikovalskih snovanjih. »Sem velik pristaš človeške poteze, človeške sledi in ročna risba to vsekakor je. Kadar nam uspe ta grafični element vnesti v celostno oblikovalsko podobo in tam deluje, smo zmagali, saj gre zagotovo za presežek vsega tistega, kar sicer naredi stroj.«

Nekaj posebnega je vsekakor tudi podoba bohinjskega planšarja, ki se je zelo dobro prijel. Nastal je leta 1996 in ga še danes srečamo na mlečnih izdelkih Bohinjske sirarne. »V tem oblikovanju je bilo pomembno povedati, da gre za izjemno dobro mleko, ki ga za mlečne izdelke oddajajo domači kmetje. To je kar klicalo po podobi, ki je povezana z domačim okoljem. Pomembno je bilo ustvariti podobo, s katero bi se domačini na neki način poistovetili in jo prevzeli za svojo. Ob strani plastičnih škatel pa so znaki posameznih kmetij. Z njimi so kmetje označevali krave, ki so jih pošiljali na pašo na planine, in tudi orodje, da so jeseni vedeli, čigavo je kaj.« Spet smo pri neke vrste Natašinem pogledu na svet, pri čemer poudarja skupnost, tokrat bohinjskih kmetov pred posameznikom. Pri tovrstnem projektu je izjemno pomembno dolgoročno sodelovanje in zaupanje med naročnikom in oblikovalcem, saj sta potrebna tudi dobro poznavanje tehnoloških procesov ter načrtovanje.

Na ogled je še nekaj tiskovin, kot so katalogi in likovna oprema zbirke pesmi, ki jih je oblikovala za moža, slikarja Silvestra Plotajsa Sicoeja.

Nove poti k tradiciji

V prvem prostoru presenetijo izdelki avtorske keramike. »Delam na več področjih naenkrat in na neki način je vse, kar počnem, povezano med seboj, naj bodo prej omenjene originalne ilustracije, moja razmišljanja pri oblikovanju za naročnika ali pa tu prisotna keramika.« Od tod tudi prvi del naslova razstave Krog – vse je povezano med sabo.

Predstavljeni izdelki so nastali kot želja po ohranitvi znanj s posodobitvijo podobe v sodelovanju s keramično industrijo Liboje, v Ateljeju za oblikovanje in poslikavo keramike APOK v Ljubljani, Nataša Šušteršič Plotajs pa sodeluje tudi z mojstri iz Prekmurja, za skorajšnje sodelovanje pa sta dogovorjena tudi z lončarskim mojstrom Urbanom Magušarjem. Eksponati so odličen primer sinergije tradicionalne obrti in znanja ter umetniške nadgradnje, prizadevanja oblikovalke pa so bila usmerjena v aktualizacijo vrhunske tradicionalne keramike, v oživitev lončarstva, raziskovanja tehničnih postopkov in multiplikacijo izdelkov, kot ob keramiki dodaja kustos Boštjan Soklič.

Umetnica dodaja, da je tudi keramika še v delu. »Pri meni ni nič zaključeno, delujem na več področjih in izzivov nikoli ne manjka, saj je moj ustvarjalni način vselej odprt za nova znanja. Je pa res, da delujem nekako po prioritetah, v zadnjem času je bila to zagotovo priprava te razstave, s katero bom, upam, čim več ljudi spodbudila k razmišljanju,« še dodaja Nataša Šušteršič Plotajs. Do sredine maja v Galeriji Ivana Groharja.