Dediščino želijo približati mladim

Škofja Loka – »Kulturna dediščina naše mesto res močno zaznamuje in želimo si, da je kakovostno obnovljena, primerno predstavljena, predvsem pa živa. S tem projektom verjamemo, da tudi skozi vrata osnovnih šol vstopa na nov in inovativen način, ki nam bo še dolga leta omogočal, da bodo v našem mestu živeli in delali ljudje, ki kulturno dediščino razumejo kot nekaj, kar je potencial za prihodnost in ne ostalina preteklosti,« je povedal župan Tine Radinja in poudaril, da je bilo v zadnjih letih v Škofji Loki prenovljenih kar nekaj pomembnih elementov kulturne dediščine: od dveh delov starega mestnega jedra do kužnega znamenja, kapucinskega mosta, prav tako se končuje obnova Loškega gradu. Obnovljena je cerkev v Crngrobu in tudi več zgradb kulturne dediščine, za kar so poskrbeli lastniki.

»Vesel sem, da se na tem področju toliko dogaja, saj v tem vidim potencial, kako biti zanimiva in pisana Škofja Loka tudi naprej,« je tudi dodal župan Tine Radinja.

Projekt Šola prenove za nove generacije je vreden 478 tisoč evrov. Del sredstev, 80 tisoč evrov, je namenjenih prenovi in novim inštalacijam prostorov renesančne stavbe Rotovž na Mestnem trgu v Škofji Loki. Prostori, ki so že več kot deset let prazni in brez namembnosti, bodo poleg prenove s projektom pridobili tudi novo vsebino in namen.

Inovativni projekt

Kot je na priložnostni novinarski konferenci o Šoli prenove za nove generacije povedala še ena Škofjeločanka, Mateja Hafner Dolenc, ki je tudi generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije, gre za zelo inovativen projekt na področju izobraževanja, ki ga skupaj z več partnerji izvajajo kot program neformalnega izobraževanja.

»Financiran je iz sredstev norveškega mehanizma za področje izobraževanja in krepitev človeških virov,« je povedala Mateja Hafner Dolenc in poudarila, da si želijo kulturno dediščino približati otrokom in jih zanjo tudi navdušiti. Želijo si, da bi postala del rednega izobraževanja v osnovi šoli na inovativen način. »Razviti želimo medinstitucionalno okolje, nove učne prakse in nova učna orodja,« je pojasnila Mateja Hafner Dolenc in dodala, da so projekt začeli lani oktobra, ko so na delavnico povabili učitelje. Kot je povedala Nataša Ülen iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je projekt nato zaživel na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki, kjer je prejšnji ponedeljek in torek potekalo tudi testiranje otrok.

Andrea Bariselli iz podjetja Strobilo, ki se ukvarja z nevrološkim testiranjem čustvenih in kognitivnim odzivov učencev, je nato pojasnil, da je njihov cilj pridobiti neposredne informacije od učencev preko naglavne naprave EEG (elektroencefalogram), s katero preverjajo in primerjajo odzive učencev med običajno šolsko uro ter uro s kulturno dediščino, Petra Primc Marko pa je dodala, da so učitelji različnih predmetov na šoli navdušeni nad spremembami pri poučevanju, kamor vključujejo tudi kulturno dediščino.

Dekanja Fakultete za humanistične študije Irena Lazar je povedala, da se je v projekt vključila tudi Univerza na Primorskem s Fakulteto za humanistične študije, ki skrbi arheološki park, testiranje otrok pa bo potekalo tudi v Simonovem zalivu.

Prav tako v projektu sodeluje Šolski center Škofja Loka. Neža Gubanc je pojasnila, da bodo izdelali didaktični kotiček za učence v Osnovni šoli Ivana Groharja in dediščinsko skrinjo za shranjevanje interaktivnih gradiv, ki se bodo uporabljala pri poučevanju in povezovanju s kulturno dediščino.