Dora Kaštrun in njeni Žabci

Dora Kaštrun prihaja iz Kovorja pri Tržiču. Že kot otrok je rada risala. Po osnovni šoli je obiskovala srednjo oblikovno šolo v Ljubljani, kjer ji je, kot pojasni, eden izmed profesorjev svetoval študij ilustracije. Hitro je ugotovila, da je to tisto pravo zanjo in ilustracija je bila njena edina študijska izbira. Je diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij, zaključila je magistrski študij ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. K ilustraciji pristopa vsakič na drugačen način, saj ji je najpomembnejše to, da se slog prilagaja vsebini. Z likovnostjo se ukvarja že vse življenje, uporablja pa jo predvsem za pripovedovanje zgodb.

Žabci so njen knjižni prvenec

Leta 2021 je pri založbi VigeVageKnjige izdala prvenec Žabci, ki je bil v manj kot letu razprodan. Knjiga je prejela znak zlata hruška ter bila konec leta 2022 ponatisnjena. Pred kratki so izšli Žabci, 2. del. »Že od vedno sem umetniška duša. Težko rečem, da zelo veliko pišem, ker so moji teksti zelo kratki. V mojih avtorskih knjigah so kratki 'štosi'. Bolj ilustriram, kot pišem. Ukvarjam se z ilustracijo, oblikovanjem, pri založbi VigeVageKnjige sem knjigarnarka. Vse to moje delo se med seboj povezuje,« je povedala Dora Kaštrun. Žabci so nastali spontano, pravi. »Idejo sem dobila v kuhinji, bila je trenutni navdih ob rezanju čebule. Žabci so zabavni, smešni, navihani ... Želela sem izbrati žival, ki jo vsi poznamo in ima obenem svojo avtonomijo.«

Avtorica z Žabci, 2. del, nadaljuje prepoznavno »zafrkavanje« z besedami, ki se ga gresta manjši in bolj okrogel Gregec in večji in suh Grega. Pišeta se Kvak. Pomembno vlogo pa znova dobi »nadlegendarni« razočarani pingvin Marko, maskota serije. »Je protiutež veselima, naivnima žabcema. Je malo zamorjen, realist, vse ga moti ... Je bolj čemerna oseba. Se pa lepo dopolni, da imamo v knjigi lahkotnost in nekaj teže, ki pa se ji lahko tudi smejemo. Pingvin je požel veliko zanimanja. Iskala sem, katera žival bi najbolj šla zraven in da je najmanj možnosti, da se v resnici sreča z žabo. Našla sem jo na Antarktiki,« pravi. »Marko si je spričo izjemnega odziva publike priboril celo par kvadratnih centimetrov na naslovnici, kar v temelju ogroža njegovo razočaranost, toda spričo sveta in vsega v njem, kar potencialno lahko vzbuja tovrstna čustva, se za namrgodenost njegove biti ni bati,« so zapisali pri založbi.

Žabci so namenjeni vsem generacijam, v njih so obravnavane raznovrstne teme z žabjo interpretacijo človeškega sveta. »Na začetku sem mislila, da bodo namenjeni bolj starejšim, od adolescentov naprej, nato pa se je izkazalo, da tudi otroci razumejo to vrsto humorja. Nikoli se nisem omejevala na lokacijo ali tematiko. Pustila sem si prostor, samo da 'štos' lahko deluje. Humor pokaže resnico, a na drugačen način, kot smo vajeni. Preseneti nas in zabava,« je povedala. Zanimivo, da v otroštvu prav veliko stripov ni brala. Bliže so ji šele od fakultete.

Tretji del Žabcev ali kaj drugega

Žabci, 2. del, so pravkar izšli, pa morda že razmišlja o tretjem. »Idej mi očitno ne manjka. Za prvo knjigo o Žabcih nisem vedela, ali jih bo dovolj za celo knjigo. No, sedaj jih je že za dve. Kako naprej, je za zdaj še skrivnost. Z Anjo Zag Golob načrtujeva knjigo, pravzaprav otroški strip,« odgovarja. S knjigami izpolnjuje svoje želje. »Ilustracije sem šla študirat, ker sem želela ilustrirati otroške knjige. Spoznala sem, koliko drugih področij še lahko pokrije ilustracija. Zelo rada delam tudi na drugih projektih. Tretjič že sodelujem z revijo Ljubljana. Nazadnje sem delala ilustracije ulic, poimenovanih po ženskah. Pri ilustraciji mi je všeč, ker se lahko vsakič lotiš nove teme. Omogoča širok spekter tematik,« dodaja.

S svojimi deli je sodelovala na več razstavah ilustracije, je pa tudi avtorica dveh kratkih animiranih filmov Ribja juha in Ujemi. Njeni Žabci so bili na natečaju Zlatirepec nominirani tudi za strip leta. »Že sama nominacija mi pomeni veliko. Nič nisem pričakovala,« je dejala 29-letna Dora Kaštrun, ki živi v Ljubljani, tako da se rada pošali, da je gorenjska žaba v Ljubljani. Še vedno se rada vrača domov v Kovor.