Toplina v ljudeh vedno najde pot

Kranj – Drama Pesem ptic v drevesnih krošnjah, ustvarjalci so jo poimenovali medgeneracijski dialog o naključnem srečanju, ki spreminja življenja, je nastala v sodelovanju AGRFT in Prešernovega gledališča in je magistrska produkcija besedila Jake Smerkolja Simonetija, ki je bilo na zadnjem, 53. Tednu slovenske drame nominirano za nagrado za mladega dramatika.

Osrednja protagonista, starejša gospa Natalija (igra jo Vesna Jevnikar) in mladenič (Gašper Lovrec) se srečata na terasi na vrhu stolpnice, v kateri živita. Prva se po desetih dneh žalovanja za pokojnim možem odloči, da bo istega večera obesila perilo in se nadihala svežega zraka, drugi s skokom s stolpnice zaradi nesrečne ljubezni želi končati svoje življenje.

Gre za naključno srečanje dveh ljudi različnih generacij, ki se znajdeta v stiski. Na vrhu stavbe ju združita žalost in občutek osamljenosti. Oba bremeni izguba, ki pa jo v kritičnem trenutku, še preden mladenič stopi na pot brez vrnitve, gospa uspe prekiniti. Toplina, ki zaveje med do tedaj neznancema, in pogovor, s katerim premagata temo, ju povežeta.

Približno uro dolga predstava poteka na dveh nivojih. Oba igralca, izkušena Vesna Jevnikar in mladi Gašper Lovrec, nas doživeto povedeta v zgodbo tistega večera, realistično pripoved pa ponekod »prekinja«, v resnici pa vedno bolj spoznavamo, da dopolnjuje, lahko bi rekli celo, da izpolnjuje lirični del. Režiser Ivan Loboda tega lepo umesti v celotno dogajanje in ga oplemeniti tudi z videom v ozadju. Prav skozi liriko nam avtor besedila Jaka Smerkolj Simoneti ponuja končno odrešitev. Človek pada, letijo le ptice. In če znamo poslušati njihovo pesem v drevesnih krošnjah, morda poletimo tudi ljudje. Predstava bo tudi ena od treh, med katerimi bo poleg štirih rednih produkcij mogoče izbirati v gledališkem abonmaju prihodnjo sezono.