Iščejo rešitve za drugi tir

Medvode, Reteče, Ljubljana – Država načrtuje nadgradnjo železniške proge Ljub­ljana–Kranj/Naklo. V ponedeljek so javnost predhodno informirali o pripravi strokovnih podlag nadgradnje na območju občin Medvode in Škofja Loka.

Iščejo optimizacijo proge

Potem ko se je ves čas govorilo, da bi šel drugi tir ob obstoječem, pa nova različica ponekod prinaša velike spremembe – kot je bilo pojasnjeno, v želji po doseganju večjih hitrosti vlakov in konkurenčnosti potovalnih časov v primerjavi s cestnim prometom. Z dodatnim tirom bi bistveno povečali kapaciteto proge. »Optimizacije so predvidene tudi na območju občin Medvode in Škofja Loka. Predstavili smo, kje te rešitve iščemo, kje se da izboljšati elemente proge in kaj optimizacija prinese. Zorijo, luščijo se ideje. Iščemo variante, ki bi imele tudi čim manjši vpliv tako na okolje, kot na ljudi. Priprava Državnega prostorskega načrta šele poteka. Zaključujejo se strokovne podlage. Ko bo izdelan predlog, bo v postopku v času javne razgrnitve izvedena javna obravnava in takrat bomo s celotno ekipo prišli predstavit rešitve, ki jih načrtujemo. V tem času bodo pridobljena vsa mnenja nosilcev urejanja prostora, zbirale se bodo pripombe in predlogi javnosti,« je pojasnila Mira Vizovišek Motaln z Direkcije RS za infrastrukturo.

Predviden potek nove trase

Na določenih območjih v medvoški in škofjeloški občini so predvidene pomembne spremembe, ki se jih nekateri veselijo, spet drugim pa prinašajo skrbi in slabo voljo. Dvotirna železniška proga naj bi po novem iz ljubljanske občine v medvoško prišla na Seničici iz predora skozi medanski hrib in se priključila na obstoječo traso skozi Medvode. Od sedanjega vodovodnega zajetja na Svetju bi bila vkopana v zemljo skoraj do glavne ceste proti Škofji Loki pri Senici, v nadaljevanju pa poglobljena, vodila na drugo stran glavne ceste Jeprca–Škofja Loka čez del Sorškega polja in se na obstoječo traso priključila proti koncu Godešiča. To je velika sprememba za krajane Senice in Gorenje vasi - Reteč ter Reteč, saj bi se obstoječa trasa, ki vasi ločuje na dva dela, ukinila. V Retečah bi to pomenilo tudi prestavitev postajališča. Ne bi pa bile potrebne večje rušitve. Odstraniti bi morali dva objekta, in sicer vodovodno zajetje na Svetju, ki je v lasti Občine Medvode, in hišo na Godešiču, za katero pa je rušitev, kot je bilo slišati, predvidena prav v vseh variantah poteka trase.

Na Senici in v Retečah železnica izven vasi

Na predstavitvi v Medvodah je bil prisoten tudi tamkajšnji župan Nejc Smole, v Retečah pa škofjeloški Tine Radinja. »Krajani so opozorili na kar nekaj zadev, na katere smo opozarjali tudi že na občini. Verjamemo, da bodo v največji možni meri upoštevani. Za Medvode projekt ne pomeni samo drugega tira, temveč tudi nov most pri Tometu in novo navezavo na državno cesto za Seničico, Golo Brdo in Žlebe, ukinitev železniškega prehoda v Preski, novo krožišče pri Petrolu z rekonstrukcijo Barletove ceste za ves promet, celotno obnovo železniške postaje, umestitev parkirišča P + R v športnem parku in tudi ukinitev mostov na Ladji in na Senici,« je pojasnil župan Medvod Nejc Smole. S strani krajanov je bila na območju Seničice izpostavljena poplavna varnost, v Medvodah, na Ladji in Svetju hrup in še bolj tresljaji, ki so za prebivalce moteči že sedaj, pa tudi bojazen glede prestavitve vodnega vira. Izpostavljeno je bilo še, da z dvotirno železnico rešujemo predvsem tranzit.

Razprava je bila pestra tudi v Retečah. Krajani, ki živijo ob obstoječi enotirni železniški progi, ki vas deli na dva dela, so veseli, da bi se ob prestavitvi sedanja ukinila, so pa bili pomisleki, ker to pomeni tudi prestavitev postajališča, ki bi bilo od vasi kar precej oddaljeno. Bili so celo predlogi, da bi se ohranila sedanja trasa samo za potniški promet, drugi tir za tovorni promet pa bi potekal do letališča in naprej. Skrbijo jih tudi posegi v prostor, saj je nova trasa predvidena čez del Sorškega polja. »Potrebe občine so predvsem po mobilnosti v Ljubljano in iz Ljubljane, da število potnic in potnikov na vlakih, ki je že danes izjemno visoko, še povečamo, da umaknemo promet s cest in da tako v Retečah kot na železniški postaji v Škofji Loki dobimo sodobno, moderno postajo P + R z multimodalnostjo in vsem, kar moderni svet prinaša in zahteva. Ob spremenjeni trasi, ki so jo predstavili, je veliko bolj obremenjen nižinski gozd Sorškega polja, posega tudi na kmetijska zemljišča. Posegi bodo morali vsebovati konkretne nadomestne ukrepe. Zelo jasno smo poudarili, da Državni prostorski načrt mora rešiti tudi nujnost navezav pešcev, kolesarjev in lastnikov kmetijskih površin. Poti morajo biti varne in izboljšane,« je povedal Tine Radinja, župan Občine Škofja Loka.

Načrti države so ambiciozni. Dvotirna proga naj bi bila od Ljubljane do Kranja zgrajena do leta 2030, investicija pa je trenutno ocenjena na 600 milijonov evrov. Ko bo trasa dokončno znana, bo bolj točna tudi ta številka.

Danes znana rešitev za Orehek

V ponedeljek pa so na seji komisije državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj obravnavali problematiko umestitve trase dvotirne železniške proge na območju Orehka. Predsednik Krajevne skupnosti Orehek - Drulovka Anže Tršan je poudaril, da bi bila gradnja proge s pokritim vkopom skozi Orehek zelo hud poseg v prostor, saj bi bilo treba po dostopnih podatkih porušiti kar 33 objektov, trasa pa bi potekala tudi po šolskem dvorišču. Podvomil je o trditvah, da je v igri več različic tras, saj v dostopni dokumentaciji ni navedena nobena druga trasa razen sporne skozi Orehek in obstoječe, ki pa je po navedbah strokovnjakov neustrezna. Ob tem je poudaril, da obstaja tehnično boljša, resda dražja različica poteka trase po predoru pod Ljubljansko cesto. Dejan Jurkovič iz Direkcije RS za infrastrukturo pa je ponovil, da je postopek umeščanja v prostor predpisan z zakonom in da ekipa strokovnjakov še ni predlagala končne rešitve. Opozoril je, da takšne razprave ne smejo vplivati na odločitev stroke. Elaborat optimizacije bo po njegovih besedah predvidoma izdelan do petka, tj. danes, ko bodo tudi predlagali najboljšo rešitev. Kot je zagotovil, se ta ocenjuje z različnih vidikov, ne samo ekonomskega.